1. Potencial rek Une in Sane kot razvoj rečnega turizma v občini Novi Grad : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaRadovan Ćopić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava potencial rek Une in Sane za razvoj rečnega turizma v občini Novi Grad (Republika Srpska, BiH). Temeljni cilj dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so naravne danosti rek prepoznane kot priložnost za oblikovanje trajnostno naravnane turistične ponudbe. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi turizma, trajnostnega razvoja in destinacijskega menedžmenta, s poudarkom na rečnem turizmu kot specifični obliki naravnega turizma. V empiričnem delu je bila izvedena anketa med prebivalci občine, ki je pokazala, da je rečni turizem še nerazvit, a hkrati obravnavan kot pomembna razvojna priložnost. Večina anketirancev prepoznava reki Uno in Sano kot ključna elementa turistične ponudbe, predvsem za ribolov, plavanje in rekreacijo. Poudarjena je tudi potreba po večji vključenosti lokalne skupnosti in bolj učinkovitem delovanju turističnih institucij. Delo ponuja konkretne predloge za razvoj destinacije, ki vključujejo infrastrukturne izboljšave, promocijo, trajnostno upravljanje in sodelovanje deležnikov.
Keywords: rečni turizem, trajnostni razvoj, destinacijski menedžment, Una, Sana, Novi Grad
Published in DKUM: 29.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (4,70 MB) |
2. Trajnostni turizem v vinogradništvu: arhitekturne intervencije v mreži vinogradniških točk v občini RogašovciNina Šinko, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava razvoj trajnostnega turizma v vinogradništvu na območju občine Rogašovci, kjer kljub bogati vinogradniški krajini turistični potencial še ni v celoti izkoriščen. Izhodišče raziskave je prepoznava problema pomanjkanja celovite
vinsko-turistične infrastrukture, ki bi povezovala obstoječe naravne in kulturne vrednote območja ter jih predstavila obiskovalcem skozi edinstvena doživetja.
Razvoj naloge poteka od teoretične obravnave trajnostnega vinskega turizma,
pregleda dobrih praks in analize prostorskih značilnosti Goričkega do oblikovanja projektne zasnove nove vinske poti. Ta vključuje izbor ključnih lokacij ter arhitekturne intervencije, ki združujejo prenovo obstoječih objektov, rekonstrukcije in novogradnje. Pri zasnovi so uporabljeni principi tradicionalne arhitekture, lokalni materiali in trajnostne tehnologije, kar omogoča skladno vključitev objektov v krajino.
Predlagane rešitve ne prispevajo le k razvoju kakovostne turistične ponudbe, temveč spodbujajo tudi ohranjanje kulturne identitete, izboljšanje prostorske podobe naselij ter dolgoročno gospodarsko rast lokalnega okolja.
Keywords: Goričko, Trajnostni turizem, vinogradništvo, Arhitekturne intervencije, Trajnostna arhitektura
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 49
Full text (28,69 MB) |
3. Agrovelnes kot dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji: trajnostni vidiki : učno gradivo za študenteMilica Rančić Demir, Lazar Pavić, 2025, other educational material Abstract: Agrovelnes kot trajnostna oblika turizma predstavlja inovativno dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji in temelji na povezovanju podeželskega okolja, lokalnih virov ter velneških praks. V ospredju je izkoriščanje naravnih danosti, kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja za oblikovanje turističnih doživetij, ki prispevajo k dobremu počutju posameznika in trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Turizem na kmetijah in druge oblike podeželskega turizma omogočajo stik z naravo, sodelovanje pri kmečkih opravilih, spoznavanje domače hrane ter aktivno preživljanje prostega časa. Agrovelnes se pri tem razvija kot posebna veja, ki združuje agrarne in velneške storitve ter nagovarja sodobne trende povpraševanja po zdravem načinu življenja, sprostitvi in avtentičnih doživetjih.
Velnes na podeželju vključuje raznoliko paleto aktivnosti – od gibanja na prostem, meditacije, tradicionalnih terapij, savn in masaž, do uporabe lokalnih zelišč in naravne kozmetike. Pomemben vidik so tudi komplementarne oblike zdravljenja, kot so ajurveda, tradicionalna kitajska medicina, zeliščarstvo in različne tehnike samopomoči. Agrovelnes s tem presega klasične turistične ponudbe in se umešča v okvir zdravstvenega turizma, ki krepi tako fizično kot duševno zdravje obiskovalcev. Posebno vlogo ima tudi selfness, ki spodbuja posameznika k prevzemanju odgovornosti za lastno dobro počutje, ter gozdni selfness, ki povezuje gibanje in sprostitev z naravnim okoljem.
Pomembno dopolnilo velneški ponudbi predstavljajo kulturni, športni in izobraževalni elementi. Kulturni turizem na podeželju ohranja in promovira tradicije, lokalne obrti in identiteto skupnosti ter turistom omogoča vpogled v drugačen način življenja. Šport in rekreacija na podeželju nudita širok spekter aktivnosti – od hoje, kolesarjenja, planinarjenja do sodobnih oblik, kot sta geocaching in adrenalinski športi. Izobraževalni turizem pa obiskovalcem ponuja možnost aktivnega učenja skozi delavnice, kmetijske dejavnosti, kulinarične tečaje in spoznavanje narave. Zgodbarjenje kot sodobno orodje interpretacije dopolnjuje izkušnjo, saj turistične storitve preoblikuje v avtentične pripovedi.
Gastronomija je ključni del agrovelnesa, saj se povezuje z lokalno pridelavo in tradicijo. Turistične kmetije v Sloveniji nudijo bogato kulinarično ponudbo, ki temelji na sezonskih in ekoloških izdelkih, lokalnih vinih in kulinaričnih posebnostih regij. Sodobni trendi, kot so makrobiotika, veganstvo, brezglutenska prehrana in sladice brez rafiniranega sladkorja, kažejo na povezovanje trajnostnih prehranskih praks z zdravim življenjskim slogom.
Agrovelnes ima večplastne učinke: krepi konkurenčnost podeželskih destinacij, prispeva k ohranjanju naravnih in kulturnih virov, spodbuja lokalno gospodarstvo in ustvarja nova delovna mesta. Hkrati pa turistom omogoča celostno izkušnjo zdravja, sprostitve in osebnostne rasti. Kot trajnostna oblika turizma se umešča v okvir zdravstvenega turizma v Sloveniji, saj z inovativno ponudbo dopolnjuje klasične zdraviliške storitve in ustvarja nove priložnosti za razvoj turizma, ki temelji na avtentičnosti, kakovosti in trajnosti.
Keywords: agrovelnes, trajnostni turizem, zdravstveni turizem v Sloveniji, podeželski turizem, turistične kmetije, wellness, selfness, duševni velnes, kulturni turizem, šport in rekreacija, gastronomija, lokalna skupnost, naravni viri, avtentična doživetja
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (763,16 KB) |
4. The effectiveness of community - based tourism in promoting responsible tourism in Kerala : 1st cycle academic bachelor's studies graduate thesisTinu Tomy, 2025, undergraduate thesis Abstract: Prispevek ponuja celovit pregled skupnostnih turističnih pobud v Kumarakomu v Kerali v Indiji. Vključuje intervjuje z vladnimi predstavniki, zainteresiranimi skupinami in člani skupnosti ter vprašalnike, katerih namen je oceniti ozaveščenost in potencial turizma, ki temelji na skupnosti. Ključne teme v dokumentu se vrtijo okoli pomena vključevanja skupnosti, gospodarskih koristi, ohranjanja okolja in vloge državne podpore pri spodbujanju trajnostnega razvoja s turizmom.
V raziskavi je uporabljen pristop z mešanimi metodami, ki vključujejo anketo, v kateri je sodelovalo 200 anketirancev, in poglobljene intervjuje z vladnimi predstavniki, zainteresiranimi skupinami in člani skupnosti. Večina anketirancev se je strinjala oz. popolnoma strinjala, da turizem v skupnosti pozitivno vpliva na lokalno življenje v Kumarakomu. Mnenja o tem, kako dobro lahko turizem v skupnosti uravnoteži gospodarske koristi in ohranjanje okolja, so bila deljena. Veliko vprašanih se ni strinjalo ali se sploh ni strinjalo s tem, da se to ravnovesje dosega.
Če povzamemo, je študija pokazala na splošno pozitivno dojemanje vplivov turizma v skupnosti, hkrati pa je poudarila tudi možnosti za izboljšave, zlasti pri uravnoteženju ekonomskih in okoljskih vidikov ter zagotavljanju široke vključenosti skupnosti in sodelovanja.
Keywords: turizem v skupnosti, trajnostni turizem, odgovorni turizem, ohranjanje kulture
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,59 MB) |
5. Strategije za održivi i ruralni razvoj gradova Siska, Petrinje i Hrvatske Kostajnice i općina Majur i Topusko2025, proceedings Abstract: Sisačko-moslavačka županija, smještena u središnjoj Hrvatskoj, poznata je po rijekama, šumama i kulturnoj baštini te nudi izvrsne mogućnosti za razvoj ruralnog turizma. Unatoč izazovima uzrokovanim Domovinskim ratom i potresom 2020. godine, trenutačni napori usmjereni su na obnovu infrastrukture, gospodarstva i turizma. Godine 2024. županiju su posjetili studenti i profesori turizma s 12 sveučilišta iz Hrvatske, Slovenije i Srbije kako bi istražili turistički potencijal Siska, Petrinje, Hrvatske Kostajnice, Topuskog i Majura. Kroz stručna vođenja, prezentacije i intervjue s lokalnim ponuditeljima identificirali su mogućnosti razvoja i predložili rješenja poput povezivanja tradicionalnih i modernih iskustava, razvoja ekoturizma i jačanja digitalne promocije. Svi prijedlozi temelje se na načelima održivog razvoja i valorizacije ruralnih područja. Ova publikacija rezultat je zajedničke inicijative lokalnih dionika i akademske zajednice te donosi strateške smjernice za dugoročni gospodarski i društveni oporavak kroz održivi turizam.
Keywords: Trajnostni turizem, ruralni turizem, Hrvatska Kostajnica, Topusko, Majur, Sisak, Petrinja, održivi turizam, ruralni turizam
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (8,19 MB)
This document has many files! More... |
6. Trajnostna destinacijska komunikacija v teoriji in praksiDavid Hazemali, Tomaž Onič, Tjaša Mohar, Barbara Majcenovič Kline, Nastja Prajnč Kacijan, Katja Plemenitaš, Kirsten Hempkin, Ana Vovk, Bernarda Leva, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava koncept trajnostne destinacijske komunikacije kot ključni element sodobnega turizma. V ospredje postavlja vlogo komunikacije pri spodbujanju trajnostnega vedenja, gradnji zaupanja ter ustvarjanju dolgoročnega odnosa med destinacijo, obiskovalci in lokalno skupnostjo. Avtorji opozarjajo, da zgolj uporaba pojma trajnostnost ni zadostna – ključna je njegova verodostojna, strateška in vključujoča komunikacija. Prispevek izpostavlja deset načel učinkovitega trajnostnega komuniciranja po Baumgartnerju in Hadornu (2022), ki jih ponazori s študijo primera trajnostne pobude Zelena planica 2023. Analiza te pobude potrjuje, da so lahko tudi kompleksni dogodki, kakršno je bilo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2023 v Planici, uspešno zasnovani v duhu trajnostnih vrednot, če so komunikacijsko premišljeni. Avtorji zaključujejo, da je trajnostna komunikacija temelj za odgovoren, vključujoč in dolgoročno konkurenčen turizem.
Keywords: trajnostnost, trajnostni turizem, destinacijska komunikacija, odgovorno komuniciranje, zelena Planica
Published in DKUM: 26.08.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (887,71 KB)
This document has many files! More... |
7. Dostopni turizem na destinaciji občine Grosuplje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaEma Omahen, 2025, undergraduate thesis Abstract: Dostopni turizem, kot eden izmed ključnih vidikov trajnostnega razvoja, omogoča večjo vključenost oseb z oviranostmi, starejših in družin z otroki ter pomembno prispeva k družbeni odgovornosti destinacij. V Sloveniji je dostopni turizem v porastu, pri čemer izstopajo destinacije, kot so Bled, Izola in Laško, zaradi prilagoditev infrastrukture in storitev, ter prejetih certifikatov »Invalidom prijazno«. Občina Grosuplje s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitosti, kot so Županova jama, Radensko polje in Magdalenska gora, predstavljajo destinacijo z velikim potencialom za razvoj dostopnega turizma. Kljub trenutnim izzivom, kot so pomanjkljiva infrastruktura, dostopne poti in informacijska prilagoditev, ima občina s časom priložnost postati primer dobre prakse. Z nadgradnjo infrastrukture, boljšim informiranjem, promocijo in vključevanja lokalnih skupnosti bi Grosuplje lahko povečalo prepoznavnost in privabilo širši spekter obiskovalcev. Celovit razvoj dostopnega turizma ne bi le prispeval k zadovoljstvu turistov, temveč tudi izboljšal kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Keywords: dostopni turizem, trajnostni razvoj, občina Grosuplje, invalidom prijazno, turistična infrastruktura
Published in DKUM: 26.03.2025; Views: 0; Downloads: 64
Full text (763,93 KB) |
8. Slovenska turistična politika od 1992 do 2018 : magistrsko deloBoštjan Koželj, 2024, master's thesis Abstract: Tranzicija iz socialističnega v kapitalistično okolje vpliva na številne vidike družbe, vključno s turistično politiko. Na primeru turistične politike se odražajo spremembe v ekonomskem sistemu, družbeni strukturi in političnem okolju. Socializem je pogosto pomenil močno centralizirano upravljanje, medtem ko kapitalizem prinaša večjo vlogo tržnih sil. V turistični politiki to lahko pomeni prehod od centralnega planiranja do večje vključenosti zasebnega sektorja. V obdobju med letoma 1992 in 2018 se je turistična politika Slovenije oblikovala pod vplivom številnih dejavnikov. Deležniki v procesu oblikovanja politik so zajemali vladne organizacije, lokalne skupnosti, podjetnike, nevladne organizacije in druge. Pomembno je razumeti, kako so se njihova stališča odražala v konkretnih politikah. Na turistično industrijo so politični akterji vplivali preko stališč, ki so se odražala v odločitvah glede turistične politike. Analiza političnih strank preko programov in koalicijskih sporazumov omogoča vpogled v to, kako so različni politični dejavniki oblikovali turistično politiko v določenem obdobju. Vprašanja, ki so zaznamovala razvoj turistične politike, so se nanašala na trajnostni razvoj, promocijo turizma, infrastrukturne naložbe, varstvo okolja, upravljanje z naravnimi viri in drugo. Delo zato zajema pregled celotne turistične politike, ki presega (zgolj) zakonodajni vidik. V delu se obravnava tranzicijo turistične politike iz socialistične v kapitalistično ter oblikovanje le-te v obdobju med letoma 1992 in 2018, pri čemer se osredotoča na deležnike, politične akterje, stališča, vključenost političnih strank in ključna vprašanja.
Keywords: turistična politika, vloga vlad v turizmu, trajnostni turizem, deležniki v turizmu, javna politika
Published in DKUM: 26.03.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,13 MB) |
9. Zasnova infrastrukture pohodniške poti JulianaVita Zorec, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj trajnostne
infrastrukture in programov za podporo turizma ob
pohodniški poti Juliana. Izhajajoč iz analize
trajnostnih praks in referenčnih arhitekturnih
primerov naloga obravnava prostorski kontekst štirih
izbranih lokacij – Rabeljsko jezero, Naravni rezervat
Zelenci, Srednji Vrh in Dovje. Cilj je vzpostaviti sistem
souporabe koles, umestiti nove infrastrukturne
objekte ter razviti programe, ki spodbujajo trajnostno
mobilnost, aktivni turizem in ohranjanje naravnih
vrednot.
Na vsaki lokaciji je predlagan program, ki vključuje
kombinacijo lokacijsko specifičnih, montažnih in
dopolnitvenih objektov. Objekti so zasnovani z
uporabo trajnostnih gradbenih materialov in
tehnologij, pri čemer arhitekturni izraz črpa iz lokalne
alpske tradicije in ga preoblikuje v sodoben kontekst.
Zasnova poudarja minimalen vpliv na okolje,
izboljšanje uporabniške izkušnje ter povezanost z
naravnimi in kulturnimi vrednotami Julijskih Alp.
Keywords: arhitektura, trajnostni turizem, infrastruktura, pohodniška pot
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 176
Full text (52,01 MB) |
10. Razvoj aktivnog turizma u destinaciji Cazin - primjer tematske pješačke staze "Stazom kestena" : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAlmaida Mizić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na razvoj aktivnega turizma v občini Cazin, s posebnim poudarkom na oblikovanju tematske pohodniške poti z imenom "Pot kostanja". Cilj raziskave je bil preučiti potencial tega območja za razvoj novega turističnega produkta, ki bi lahko obogatil turistično ponudbo in pritegnil večje število obiskovalcev. Naloga analizira trenutne razmere v Cazinu, vključno z naravnimi viri, kot so kostanjevi gozdovi, ki so prepoznani kot ključna ekološka in ekonomska komponenta regije. Prav tako obravnava prednosti in izzive aktivnega turizma, s poudarkom na trajnostnem razvoju in ohranjanju naravne dediščine. Primerjalna analiza tematskih poti v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji je omogočila vpogled v dobre prakse, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju poti v Cazinu. Poleg tega so rezultati raziskave, vključno s fokusnimi skupinami in intervjuji z lokalnim prebivalstvom, pokazali, da obstaja velik interes za to pobudo, vendar je potrebna dodatna vlaganja v infrastrukturo in izobraževanje. Zaključno naloga podaja smernice za prihodnji razvoj aktivnega turizma v Cazinu, poudarjajoč pomembnost vključevanja trajnostnih praks za zagotovitev dolgoročnega uspeha projekta.
Keywords: aktivni turizem, tematska peš pot, Cazin, trajnostni razvoj, kostanjev gozd
Published in DKUM: 07.01.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (8,30 MB) |
