Search the digital library catalog

Abstract: Naloga je predlog revitalizacije propadlega območja v evropskem mestu na primeru industrijske cone Studenci v Mariboru. Želja je tvoriti kvalitetno okolje za delovanje človeka, mu omogočiti prijetno bivanje in delo, oblikovati veliko površin za rekreacijo in miselno stimulacijo, skrajšati vsakodnevne poti, upoštevati naravo in okolje ter izhodišča za trajnostni razvoj. Osnove pri oblikovanju projekta so: širjenje goste pozidave centra mesta proti periferiji, vnos centralnih dejavnosti zaradi decentralizacije, mestotvorno oblikovanje, ki se ujame z obstoječo mestno strukturo, ohramba zaznanih kvalitet in njihova nadgradnja ter integracija v zasnovo. Glavne vnesene funkcije so: manjkajoča fakulteta v Mariboru, študentski dom, stanovanjska naselja, restavracije.
Keywords: urbanizem, revitalizacija industrijske cone, arhitektura, Studenci, Maribor, trajnostni razvoj, Fakulteta za farmacijo in dentalno medicino, študentski dom, magistrske naloge
Published in DKUM: 13.01.2025; Views: 0; Downloads: 63
Full text (93,56 MB)

Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na razvoj aktivnega turizma v občini Cazin, s posebnim poudarkom na oblikovanju tematske pohodniške poti z imenom "Pot kostanja". Cilj raziskave je bil preučiti potencial tega območja za razvoj novega turističnega produkta, ki bi lahko obogatil turistično ponudbo in pritegnil večje število obiskovalcev. Naloga analizira trenutne razmere v Cazinu, vključno z naravnimi viri, kot so kostanjevi gozdovi, ki so prepoznani kot ključna ekološka in ekonomska komponenta regije. Prav tako obravnava prednosti in izzive aktivnega turizma, s poudarkom na trajnostnem razvoju in ohranjanju naravne dediščine. Primerjalna analiza tematskih poti v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji je omogočila vpogled v dobre prakse, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju poti v Cazinu. Poleg tega so rezultati raziskave, vključno s fokusnimi skupinami in intervjuji z lokalnim prebivalstvom, pokazali, da obstaja velik interes za to pobudo, vendar je potrebna dodatna vlaganja v infrastrukturo in izobraževanje. Zaključno naloga podaja smernice za prihodnji razvoj aktivnega turizma v Cazinu, poudarjajoč pomembnost vključevanja trajnostnih praks za zagotovitev dolgoročnega uspeha projekta.
Keywords: aktivni turizem, tematska peš pot, Cazin, trajnostni razvoj, kostanjev gozd
Published in DKUM: 07.01.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (8,30 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na analizo trajnostnega razvoja v modni industriji, s poudarkom na trajnostnih trendih, izzivih, strategijah in poslovnih modelih. Modna industrija se sooča z več pomembnimi problemi, vključno z obsežnim onesnaževanjem okolja, prekomerno porabo virov in slabimi delovnimi pogoji. Poleg tega pa hitro spreminjajoči se modni trendi spodbujajo hitro modo, kar povzroča velike količine odpadkov zaradi kratke življenjske dobe izdelkov. Kljub tem težavam vedno več podjetij v modni industriji prepoznava potrebo po trajnostnem razvoju in sprejema trajnostne prakse. Ta prehod vključuje uporabo trajnostnih, inovativnih materialov, izboljšanje delovnih pogojev ter spodbujanje krožnega gospodarstva, kar prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in družbo ter k bolj odgovornemu poslovanju. V študiji primera smo obravnavali dve podjetji, Patagonia in Veja, ki predstavljata vodilna primera uspešnih trajnostnih modnih podjetij. Patagonia je znana po svoji dolgotrajni zavezanosti k okoljski odgovornosti, vključno z uporabo recikliranih materialov in podporo okoljskim pobudam. Veja se osredotoča na uporabo ekoloških materialov in pravične trgovine ter zmanjšanje svojega okoljskega odtisa z inovacijami v proizvodnji in distribuciji. Obe podjetji vlagata v preglednost svojih dobavnih verig in spodbujata odgovorno nakupovanje. Njun uspeh dokazuje, da je možno združiti poslovno uspešnost z etičnimi in okoljskimi načeli.
Keywords: trajnostni razvoj, modna industrija, poslovna strategija, poslovni model.
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,23 MB)

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje trajnostne in digitalne zrelosti javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana (v nadaljevanju Cene Štupar – CILJ). Namen raziskave je oceniti trenutno stanje trajnostnih in digitalnih praks v zavodu ter podati konkretne predloge za izboljšave. V ta namen so bile uporabljene različne metode, vključno z analizo obstoječega stanja, pregledom relevantne literature, primerjavo z dobrimi praksami ter ocenjevanjem zrelosti s pomočjo specifičnih ocenjevalnih orodij. Rezultati raziskave kažejo, da zavod že izvaja nekatere trajnostne in digitalne ukrepe, vendar je še vedno prostor za izboljšave. Predlagani so bili ukrepi za razvoj celovite okoljske strategije, krepitev digitalnih veščin med zaposlenimi, povečanje transparentnosti v upravljanju zavoda ter optimizacijo digitalnih rešitev. Priporočila so usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskega odtisa, izboljšanje digitalnih kompetenc ter povečanje učinkovitosti izobraževalnih in upravnih procesov. Zaključki raziskave poudarjajo pomembnost trajnostne digitalizacije kot ključnega elementa za dosego dolgoročne uspešnosti in družbene odgovornosti v javnem sektorju.
Keywords: trajnostni razvoj, digitalna preobrazba, javni zavod, digitalna zrelost, trajnostna digitalizacija
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (2,46 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo. V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne. V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona. Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami.
Keywords: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (2,00 MB)