Search the digital library catalog

Abstract: Svetovni trend glamuroznega kampiranja v primerjavi s klasičnim kampiranjem predstavlja možnost trajnostnega in udobnega načina kampiranja. Različne ponudnike glamuroznega kampiranja lahko prav tako najdemo po celotni Sloveniji. Slovenija je zelena destinacija, ki je idealna za razvoj glamuroznega kampiranja in ima potencial, ki se lahko primerja s svetovno konkurenco, vendar le ob učinkovitem udejstvovanju trajnostnih načel. V diplomskem delu smo proučili primere dobrih praks trajnostnega poslovanja ponudnikov nastanitev z okoljskim znakom v Sloveniji. Na podlagi pozitivnih komentarjev njihovih gostov na spletni strani Trip Advisor smo izpostavili najpogosteje omenjene atribute zadovoljstva. Z namenom, da pridobimo informacije o pomanjkljivostih vključevanja trajnostnih praks pri poslovanju slovenskih ponudnikov glamuroznega kampiranja smo izvedli raziskavo. V raziskavo smo vključili slovenske ponudnike glamuroznega kampiranja, ki nimajo pridobljenega okoljskega znaka. Raziskovalna vprašanja so bila razdeljena na štiri temeljna področja globalnih kriterijev trajnostnega turizma (GSTC); in sicer management trajnostnega razvoja, gospodarske in družbene koristi, koristi za kulturno dediščino ter koristi za okolje. Slednjim je bilo dodano še področje kakovosti storitev, ki temelji na kriterijih globalne kategorizacijske sheme, namenjene izključno ponudnikom glamuroznega kampiranja World of Glamping. Na koncu diplomskega dela so podane smernice za doseg boljšega uresničevanja trajnostnega razvoja na področju glamuroznega kampiranja v Sloveniji.
Keywords: trajnostni razvoj, glamurozno kampiranje v Sloveniji, GSTC, kakovost storitev, kategorizacija nastanitev
Published in DKUM: 16.07.2021; Views: 1633; Downloads: 193
Full text (2,49 MB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika bioplastike kot trajnostne rešitve tesno povezana s količino plastičnih odpadkov, ki jo potrošniška družba proizvaja. Ker je problematika vsak dan večja, stopnja reciklaže pa ne raste premo sorazmerno s produkcijo odpadkov, je vpeljava novih alternativ ključnega pomena. Kljub številnim pozitivnim lastnostim ima konvencionalna plastika na okolje in prostor izrazito negativen vpliv, zato je iskanje rešitev v okvirih trajnostnega razvoja ter uvajanje tehnoloških izboljšav več kot nujno. Kot možno alternativo bomo predstavili bioplastiko, saj se uveljavlja splošno mnenje, da bi le-ta lahko pripomogla k manjši okoljski obremenitvi. Analizirali ter kritično ovrednotili bomo oskrbovalno verigo bioplastike ter teoretični del namenili izzivom, s katerimi se trajnostne rešitve soočajo. Raziskovalni del je namenjen primerjalni analizi dobrih praks, kjer nas je zanimala vpeljava bioplastike kot alternativne rešitve v slovenski prostor kot tudi njena oskrbovalna veriga ter analiza trajnosti. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranih intervjujev, s pomočjo katerih smo želeli podrobno raziskati tematiko izdelave bioplastike v praksi, jo kritično ovrednotiti ter jo umestiti v koncept trajnostnih rešitev.
Keywords: bioplastika, biorazgradljiva plastika, biopolimer, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 22.04.2021; Views: 1007; Downloads: 140
Full text (1,89 MB)

Abstract: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1290; Downloads: 98
Link to file
This document is also a collection of 7 documents!

Abstract: Apiturizem je oblika turizma, ki temelji na čebelarstvu in čebelarski dediščini. Kot razmeroma nova oblika se je apiturizem hitro razširil po Sloveniji in tudi širše. Ta oblika turizma je čedalje bolj popularna, saj sledi modernim trendom v turizmu, ki narekujejo, da morajo biti doživetja trajnostna, atraktivna, butična in morajo pripovedovati zgodbo. Zgodba čebelarstva je v Sloveniji zanimiva predvsem zaradi njegove bogate kulturne dediščine in kranjske sivke, kar daje Sloveniji možnost, da postane na področju apiturizma vodilna svetovna destinacija. Z raziskavo smo proučili vse aspekte apiturizma od ponudbe, segmentov turistov, njihovih motivov, odnosa lokalnih čebelarjev do zadovoljstva turistov, ki so apidoživetja že obiskali. Pridobili smo veliko koristnih podatkov, ki nam dajejo globlji vpogled v apiturizem, hkrati pa služijo kot osnova za oblikovanje turističnih produktov. S poznavanjem vseh omenjenih aspektov apiturizma imamo možnost ponudbo apidoživetij nadgrajevati in dopolnjevati tam, kjer je to najbolj potrebno, da izpolnimo poslanstvo apiturizma – ozaveščanje.
Keywords: turizem, čebelarstvo, apiturizem, trajnostni razvoj turizma, turizem na podeželju
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1619; Downloads: 293
Full text (1,78 MB)

Abstract: Na razvoj in delovanje vsakega podjetja vplivajo različne vrste okolij. Za uspešno poslovanje mora podjetje preučiti vsako od okolij, v izogib nevarnostim, ki bi negativno vplivale na njegovo delovanje in s tem razvoj, ter za prepoznavanje priložnosti, ki jih lahko izkoristi v dobrobit delovanja in razvoja podjetja. Okolje podjetja je kompleksno, zato smo ga delili na ekološko, družbeno-socialno in kulturno, tehnično-tehnološko, pravno-politično in ekonomsko okolje pa tudi na prodajni trg ter nabavne trge z resursi, kapitalom in delovno silo. Okolja se med seboj povezujejo in ne izključujejo. Vedno je potrebna odločitev, katere priložnosti iz okolja bodo izkoriščene, saj se je nemogoče odzivati na vse priložnosti naenkrat. Poleg priložnosti iz okolja se podjetje poslužuje tudi lastnega razvoja in iskanja svojih prednosti. Notranji potenciali so področja, ki jih lahko podjetje okrepi in izboljša za konkurenčnejše poslovanje, ki ga potrtebuje za izkoriščanje priložnosti oziroma izogibanje nevarnostim v okolju in na trgih kot delih okolja. Poslovne odločitve bi morale biti pri odločanju za izkoriščanje poslovnih priložnosti usmerjene v trajnostni razvoj. Predstavljeni so različni vidiki trajnostnega razvoja ter poglobljeni v segment prehranjevanja po načinu veganskega prehranjevanja. Prehranske navade in ozaveščenost o zdravi prehrani pomembno vplivajo na način delovanja in razvoja podjetja. Prilagajanje povpraševanju je ključno za obstoj podjetja na trgu. Vse to so vidiki, ki smo jih obravnavali v teoretičnem delu. V praktičnem delu je opravljena analiza priložnosti/možnosti na prodajnem trgu veganskega prehranjevanja kot načinu trajnostnega razvoja v Zgornji Savinjski dolini. V prvem delu je opravljena analiza ekološkega, družbeno-socialnega in kulturnega, tehnično-tehnološkega, pravno-političnega in ekonomskega okolja. Izpostavljenih je nekaj priložnosti in nevarnosti, ki bi lahko vplivale na poslovne odločitve veganske restavracije v Zgornji Savinjski dolini. Z anketo preučevan prodajni trg je pokazal, kakšne so trenutne prehranske navade ljudi na dotični lokaciji, predvsem je razvidno, kolikšno je zanimanje za vegansko ponudbo hrane in stališče do takšnega načina prehranjevanja. Z intervjujem pridobljeni podatki kažejo na zmožnost nabavne ponudbe lokalnih pridelovalcev za potencialno vegansko restavracijo.
Keywords: trgi podjetja, trajnostni razvoj, veganstvo, poslovne priložnosti.
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 919; Downloads: 134
Full text (861,75 KB)