Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo najprej opisali trajnostni razvoj, na katerem je v podjetjih vedno več poudarka. Veliko podjetij se odloča za vključevanje trajnostnega razvoja. Predstavili smo Skupino Pošta Slovenije in hčerinsko podjetje Posita d.o.o., ki spada v Skupino Pošte Slovenije d.o.o. Skupina Pošte Slovenije d.o.o. stremi k trajnostnemu razvoju in k uresničevanju zadanih ciljev, povezanih z dobrimi zelenimi praksami. Skozi teorijo o trajnostnem razvoju in s pomočjo številne strokovne literature, smo ugotovili, da so spremembe nujne, če želimo našim prihodnjim generacijam omogočiti dobro, zdravo življenje. In da je rešitev le v tesnem sodelovanju gospodarske, okoljske in socialne trajnosti. V drugem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o trenutnem stanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju zaposlenih v podjetju Posita d.o.o. Na podlagi spletnega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se zaposleni v podjetju Posita d.o.o. želijo izobraževati na področju trajnostnega razvoja in o dobrih zelenih praksah, ki jih želijo tudi prakticirati, saj se zavedajo, da bodo s tem pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Vendar pa zaposleni v podjetju to vidijo kot velik finančni strošek.
Keywords: ozelenitev zaposlenih, trajnostni razvoj, analiza ozaveščenosti trajnostnega razvoja zaposlenih, zelena ekipa
Published in DKUM: 06.04.2023; Views: 576; Downloads: 106
Full text (1,28 MB)

Abstract: Univerze so pomemben partner pri oblikovanju družbe in okolja sedanjosti ter prihodnosti. Prav zato se jih uvršča med pomembne partnerje tudi, ko gre za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V pisnem delu smo preučili koncept trajnosti in trajnostnega razvoja, potrebe za nastanek in razvoj ciljev trajnostnega razvoja ter njihove omejitve. Osredotočili smo se na 17. cilj trajnostnega razvoja, ki predstavlja partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in izmed možnih partnerjev izbrali akademske skupnosti, natančneje univerze. Slednje so pomemben partner v večdeležniških partnerstvih, ki glede na Združene Narode predstavljajo ključen korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Kot izbran primer partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja smo izbrali univerzitetna odcepljena podjetja, ki predstavljajo primer večdeležniškega partnerstva. Osredotočili smo se na univerzitetna partnerstva in strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V praktičnem delu smo preučili Univerzo v Mariboru kot izbrano akademsko skupnost in njeno strategijo za obdobje 2021–2030 ter podpiranje inovativnega podjetniškega okolja skozi univerzitetna odcepljena podjetja.
Keywords: cilji trajnostnega razvoja, akademske skupnosti, trajnostni razvoj, partnerstva
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 848; Downloads: 271
Full text (897,29 KB)

Abstract: V današnjem času se vedno več podjetij zaveda, da za njihov uspeh ni pomemben samo dobiček ampak tudi njihovo nefinančno poslovanje. K temu prispeva zavedanje o pomenu družbeno odgovornega ravnanja podjetij in tudi trajnostno poročanje. V prvem delu diplomske naloge sem opisala kaj je trajnostni razvoj in trajnostno poslovanje, opisala in predstavila pa sem tudi družbene, okojske in upravljavske dejavnike trajnostnega poročanja. V nadaljevanju pa sem se posvetila podrobnemu opisu novega predloga Direktive CSRD, razlogom uveljavitve, vsebino poročanja, sankcijam predloga in primerjavami med zahtevami NFRD in CSRD. Sledila je predstavitev nefinančnega poslovanja in izjava o nefinančnem poročanju. Tudi v Sloveniji podjetja ugotavljajo vedno večji pomen nefinančnega poročanja, s katerim vlagateljem in deležnikom posredujejo pomembne informacije o svojem poslovanju. Zato sem si v empiričnem delu izbrala dve veliki Slovenski banki NLB d.d. in NKBM d.d. ter analizirala trajnostni poročili obeh bank. Ugotovila sem, da sta poročili obeh bank zelo podobni, obe banki poročila objavljata ločeno od letnega poročila. Prav tako pa obe banki v poročilu objavljata podatke, ki so pozitivni, negativnih informacij pa ne podajata. Ugotovila sem tudi, da čeprav bankam še ni potrebno poročati v skladu s predlogom nove Direktive CSRD, sta v svojih poročilih že vključili veliko podatkov in zahtev predloga.
Keywords: trajnostni razvoj, predlog direktive CSRD, Direktiva NFRD, nefinančno poslovanje, trajnostno poročanje.
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 832; Downloads: 271
Full text (1,43 MB)

Abstract: V današnjem času več ne velja, da glavni cilj družbe prestavlja ustvarjanje dobička in delovanje v smeri zgolj za dobrobit lastnikov oz. delničarjev. Dandanes se je poleg tega pričelo upoštevati tudi interese deležnikov in interesnih skupin, ob enem pa tudi dajati velik poudarek na gospodarsko in okoljsko politiko. Vsa ta dejanja predstavljajo v družbah trajnostno upravljanje. V ospredje svojega poslovanja pa družbe vse več postavljajo družbeno odgovornost, predvsem tista podjetja, ki se zavedajo, da jim odgovoren odnos do zunanjih in notranjih deležnikov, tukaj govorimo o zaposlenih, dobaviteljih, kupcih ter lokalni in širši skupnosti prinaša zgolj prednosti in koristi. Na podlagi dejstev, da je v današnjem času za dober ugled in dobro finančno poslovanje družbe pomembno tako družbeno odgovorno poslovanje kot trajnostno upravljanje smo s pomočjo literature najprej pregledali definicije obeh pojmov ter se pobližje spoznali z teoretični vidikom obeh pojmov. Za raziskavo v praktičnem delu naloge pa smo pregledali še kako družbe poročajo o družbenem poslovanju in trajnostnem upravljanju. Zanimalo nas je kako družbe v Sloveniji, ki se razlikujejo v strukturi lastništva in velikosti družbe ta dva koncepta vpeljujejo in udejanja v svojem poslovanju. Zato smo analizirali poročanje družbene odgovornosti v vsakem izbranem podjetju, s pomočjo letnih poročil in tako ugotovili katere družbe posvečajo temu več pozornosti. Na podlagi osnovnih podatkov o družbah kot so osnovni kapital, število zaposleni smo ugotavljali kakšna je velikost družbe. Ker pa nas je zanimalo tudi, če imajo finančno stanje družbe vpliv na odločitev o družbenem poslovanju pa smo primerjali čiste dobičke iz prodaje vseh izbranih družb. Dobljene podatke smo s pomočjo hipotez analizirali v sklepnem delu magistrske naloge.
Keywords: Družba, družbena odgovornost, družbeno odgovorno poslovanje trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 635; Downloads: 82
Full text (1,41 MB)

Abstract: V magistrski nalogi proučujemo področje ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostnega razvoja in sreče ter raziskujemo razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Izpostavljamo nekatere izmed perečih aktualnih problemov ter ugotavljamo, da z obstoječim netrajnostnim načinom razvoja več ne moremo nadaljevati. Pri obvladovanju obstoječih in prihajajočih problemov izpostavljamo pomen celovitosti in v tem smislu sistemskega razmišljanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, kar nam omogoča razvoj novih rešitev za reševanje aktualnih problemov in prehod v bolj trajnosto družbo. Osrednje vprašanje s katerim se ukvarjamo v magistrskem delu je, kako lahko trajnostni razvoj, tudi s pomočjo ustvarjalnosti in inovativnosti, pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti in navsezadnje – višji ravni sreče njenih prebivalcev. V skladu z opredelitvijo Združenih narodov trajnostni razvoj razumemo v njegovih treh razsežnostih – ekonomski, družbeni in okoljski, kot razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb trenutne generacije, ne da bi ta ogrozil sposobnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Ugotavljamo, da se obstoječe razvojne strategije v lokalnih skupnostih v svojem bistvu osredotočajo predvsem na zasledovanje materialne blaginje prebivalcev, medtem ko druga področja puščajo ob strani. V magistrskem delu raziskujemo vpliv posameznih razsežnosti trajnostnega razvoja (ekonomske, družbene in okoljske) na srečo ljudi v družbi, da bi lahko ocenili potencial trajnostnega razvoja za razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Ugotavljamo, da je gospodarski razvoj nujen za zagotavljanje osnovne življenjske ravni, ki posamezniku omogoča zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Skozi kritično razpravo o ugotovitvah različnih avtorjev (predvsem Easterlina, Veenhovna, Hagertya in Ingleharta) ugotavljamo, da povezanost med ravnjo bruto domačega proizvoda in srečo prebivalcev obstaja. Tako ljudje v gospodarsko razvitih državah v povprečju poročajo o višjih ravneh sreče kot prebivalci gospodarsko manj razvitih držav. Ugotavljamo, da je povezanost med gospodarskim razvojem in srečo močnejša v gospodarsko manj razvitih kot gospodarsko razvitih družbah. Gospodarska rast ima torej izrazit vpliv na srečo predvsem v manj razvitih državah. Ko družba doseže določen prag gospodarske razvitosti, raven sreče praviloma več ni odvisna od nadaljne gospodarske rasti. Ključnega pomena postanejo drugi, nematerialni dejavniki. V tem smislu smo raziskovali vpliv dejavnikov družbenega razvoja in varstva okolja na raven sreče, o kateri poročajo ljudje v družbi. Na področju družbenega razvoja ugotavljamo, da obstaja jasna povezanost med močjo socialne države, kakovostjo političnega sistema, svobodo odločanja o lastnem življenju, zaupanjem med ljudmi in povezanostjo v družbi, a hkrati obstoja povezanosti med zmanjševanjem družbene neenakosti in srečo ni moč potrditi. Potrdili smo povezanost med kazalci varstva okolja in ravnjo sreče ljudi. Ugotavljamo, da bi bilo v tem smislu na področju razvoja skupnosti smiselno poleg gospodarskega razvoja večji poudarek nameniti družbenemu razvoju in varstvu okolja, kar bi omogočilo bolj celovit razvoj skupnosti v skladu s trajnostnim razvojem. A ne le to. Kot smo ugotovili, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na raven sreče ljudi v skupnosti, ki bi jo lahko z ustreznimi politikami, ki v večji meri upoštevajo družbeni razvoj in varstvo okolja vsaj ohranili, če ne na dolgi rok celo dvignili.
Keywords: celovitost, inovativnost, sreča, skupnosti, trajnostni razvoj, ustvarjalnost.
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 980; Downloads: 172
Full text (2,87 MB)