Search the digital library catalog

Abstract: Slovenija ponuja zimski adrenalinski turizem že odkar ponuja smučanje, drsanje po jezerih ipd. Kot je značilno za vsak produkt, izdelek ali storitev, da se razvija, se je razvijal tudi zimski adrenalinski turizem in njegova ponudba v Sloveniji. V analizi ponudbe zimskega adrenalinskega športa v Sloveniji smo se osredotočili na nekaj športnih panog, ki so na trgu že relativno dolgo, ampak se še vedno trudijo za širši prodor in večjo prepoznavnost, ali pa so nastale šele pred kratkim. Analizirali bomo airboarding, zmajanje na snegu in zipline. Ker smo želeli pridobiti informacije »iz prve roke«, smo zaprosili ponudnike za intervjuje ter s pomočjo njihovih odgovorov testirali zastavljene hipoteze. Večino ciljev smo si zastavili za področje spoznavanja teoretičnih lastnosti športnega in adrenalinskega turizma. Dva cilja – ponudba zimskega adrenalinskega turizma, omejena na Slovenijo in segment ljudi, ki jih najbolj pritegnejo te športne panoge – se navezujeta tudi na empirični del, kjer smo primerjali podatke analiz s podatki iz teoretičnega dela. V drugem poglavju opredelimo motive in segmente oseb, ki jih privlačijo adrenalinske aktivnosti. Spoznamo pomen adrenalinskega in ekstremnega športa in pomen trajnostnega razvoja ter analiziramo, koliko trajnosten je lahko adrenalinski turizem. Tretje poglavje prikazuje rezultate raziskav, ki smo jih opravili pri izbranih ponudnikih: z Vogla, iz Bovca in z Blok. Ugotovili smo, da vsi veliko vlagajo v promocijo, vendar se je vsak ponudnik loteva na drugačen način. Njihov cilj je povečati prepoznavnost oziroma skrbeti, da ta ne pade. Spoznali smo, da je za te športe zelo majhna možnosti izvajanja in da največ ponudnikov ponuja zipline. Za airboarding in zmajanje na snegu pa sta potrebna sneg in primeren prostor. Če ni snega, je za airboarding sicer dovolj tudi mokra trava; tudi vetra ni potrebno veliko za zmajanje na snegu – lahko ga izvajamotudi na travi. Zipline je v zimskem času nevaren le pri temperaturah okrog ničle. Naravni dejavniki niso odločilni za izvajanje omenjenih adrenalinskih aktivnosti, vendar to še ne pomeni, da je previdnost odveč. Razvijanja adrenalinskih športov se je potrebno lotiti odgovorno ter spoštljivo do okolja in do uporabnikov, saj lahko v primeru neodgovornosti in nespoštovanja navodil in pravil postanejo preveč nevarni.  
Keywords: adrenalinski turizem, zimski športi, Slovenija, motivi, segmentacija, trajnostni razvoj.
Published in DKUM: 19.10.2020; Views: 1273; Downloads: 110
Full text (1,28 MB)

Abstract: V naravi lahko vidimo, da je vse, kar le-ta vsebuje, v ravnovesju in da konec enega predstavlja začetek drugega. Del ekosistemov, skupnosti rastlin, živali in majhnih organizmov smo tudi mi, zato moramo to ravnovesje ceniti in zanj skrbeti. Treba se je izobraziti s ciljem, da razvijemo trajnostno mišljenje in trajnosten način življenja, kar se v veliki meri začne pri razvijanju ekološke pismenosti, in sicer učiteljev in učencev. Pri razvoju te pismenosti imajo velik pomen konkretne, izvenšolske izkušnje, saj je osnova vzgoje in izobraževanja za okolje nabiranje izkušenj v naravi. Neposredno doživljanje spodbuja učenje, krepi radovednost, razvija kreativnost in razumevanje same narave. Poučevanje učencev o okolju in za okolje je bistveno za njihov osebni razvoj. Vsi smo odvisni od okolja, zato mora biti naš življenjski namen preusmerjen na vzdrževanje in izboljševanje le-tega. Učitelji učence pripravljajo in ozaveščajo o okolju in pomenu njegovega ohranjanja in varovanja. Učitelji imajo pri razvijanju ekološke ozaveščenosti učencev in samem pogledu na varovanje narave ključno vlogo, zato smo v empiričnem delu s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika raziskali njihovo angažiranost, vključenost v dejavnosti za okolje, zanimanje za okolje in trajnostni razvoj ter njuno pomembnost, vključevanje določenih dejavnosti v pouk za boljše okoljsko izobraževanje svojih učencev, razmišljanje o izboljšanju stanja okoljskega izobraževanja za učence prvega triletja in izboljšanju ekološke ozaveščenosti učiteljev razrednega pouka. Anketni vprašalni sta izpolnila 202 učitelja prvega triletja osnovnih šol iz vseh dvanajstih regij Slovenije. Učitelji so v povprečju pokazali na visoko zanimanje za okolje, visoko so ocenjevali pomembnost okoljskega izobraževanja, kar se je kazalo pri rezultatih glede aktivnosti, ki jih vključujejo v pouk, za primerno okoljsko izobraževanje. Pokazali so, da se zavedajo pomembnosti ekološke ozaveščenosti ljudi v trenutnem svetu, kjer ima ključno vlogo za spodbujanje le-tega izobraževanje. Ugotovitve so prav tako pokazale raznolikost pri strinjanju oz. nestrinjanju glede potrebe po izboljšanju okoljskega izobraževanja za učence v prvem triletju kot tudi glede potrebe po izpopolnitvi ekološke ozaveščenosti učiteljev razrednega pouka v Sloveniji.
Keywords: ekološka ozaveščenost, okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, varovanje okolja
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1094; Downloads: 158
Full text (1,29 MB)

Abstract: Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Keywords: gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Published in DKUM: 25.08.2020; Views: 1782; Downloads: 332
Full text (2,36 MB)

Abstract: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Keywords: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1143; Downloads: 141
Full text (2,42 MB)

Abstract: Tema magistrskega dela je zasnova turističnega kompleksa ob jezeru Manjača v Bosni in Hercegovini. V teoretskem delu je obravnavana splošna tema turizma v Bosni in Hercegovini. Izdelane so analize širšega in ožjega območja obravnave, na katerih temelji projektni del. Prostorske in programske intervencije so zasnovane glede na potenciale in potrebe na podlagi analize tradicionalnih elementov arhitekture ter glede na značilnosti same lokacije. Projektni del obsega zasnovo osrednjega nadkritega dela ob jezeru z recepcijo, gostinskim objektom, objektom za izposojo športne opreme ter sanitarijami. Nedaleč stran je zasnovana ureditev avtokampa s priključki za avtodome in servisnim objektom. Južno od jezera je zasnovano turistično naselje s počitniškimi hiškami. Vse ureditve povezuje sistem poti in zunanjih ureditev. Ureditev ob jezeru Manjača daje programski in prostorski okvir za razvoj rekreacijskega, adrenalinskega in etno turizma, ki bi oživil tudi širše območje obravnave. Zasnova turističnega kompleksa z dopolnilnimi dejavnosti sledi ciljem trajnostnega razvoja in nakazuje možnosti razvoja turizma v regiji.
Keywords: arhitektura, Manjača, tradicija, turistični kompleks, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1796; Downloads: 277
Full text (30,38 MB)