1. Zeleno zavajanje podjetij v avtomobilski industriji na globalnem nivojuSrečko Stramšak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pojav zelenega zavajanja (greenwashinga) v avtomobilski industriji, kjer podjetja pogosto uporabljajo okoljske trditve kot orodje za ustvarjanje trajnostne podobe, ki ni nujno skladna z dejanskimi praksami. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi zelenega marketinga, regulativni okvirji ter vloga potrošnikov pri zaznavanju okoljske verodostojnosti blagovnih znamk. Osrednji del raziskave temelji na analizi izbranih avtomobilskih proizvajalcev, pri čemer se ugotavlja, da so zelene trditve pogosto selektivne, nepodprte z objektivnimi dokazi ali zavajajoče glede prihodnjih namenov podjetij. Ugotovitve kažejo tudi na negativni vpliv zaznanega greenwashinga na zaupanje potrošnikov ter poudarjajo pomen regulacije in transparentne komunikacije. V zaključku naloga potrdi povezavo med dejanskimi trajnostnimi praksami in verodostojno okoljsko komunikacijo ter nakaže možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave zakonodajnega okvira.
Keywords: greenwashing, avtomobilska industrija, okoljska komunikacija, električna vozila, trajnostni marketing, regulacija.
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (1,01 MB) |
2. Povezava med pozicijo korporativne blagovne znamke glede na okoljsko sprejemljive značilnosti in izbiro trgovca na drobnoMaruša Vindiš, 2021, master's thesis Abstract: Odjemalci so vse bolj zavedni do okolja in želijo kupovati ter uživati izdelke, ki se skladajo z njihovimi nazori, hkrati pa se tudi podjetja začenjajo zavedati številnih koristi, ki jim jih lahko prinaša zasledovanje trajnostnih poslovnih praks. V tuji znanstveni literaturi s področja marketinga so se v zadnjih letih vse pogosteje začeli pojavljati termini »zeleni izdelki«, »zelena blagovna znamka«, »zeleni marketing«, »zeleno pozicioniranje« ipd.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo naredili pregled znanstvene literature, ki proučuje omenjene koncepte, ter ugotovili, da bodo podjetja morala trajnost čim prej vpeljati v svoje poslovanje, če želijo v prihodnosti še preživeti in biti uspešna.
V empiričnem delu pa smo se osredinili na okoljsko učinkovitost trgovcev na drobno, ki poslujejo v Sloveniji. Osredotočili smo se na 4 trgovce ¬¬¬ Mercator, Spar, Hofer in Lidl. Naredili smo pregled aktivnosti za varovanje okolja, ki jih trgovci izvajajo in predstavljajo na svojih spletnih mestih. Nato smo s pomočjo raziskave preverjali, kakšno je pozicioniranje z vidika okoljske učinkovitosti izbranih trgovcev pri slovenskih odjemalcih in kakšna je povezava med zaznano pozicijo korporativne blagovne znamke in izbiro trgovca, pri katerem bo odjemalec kupoval.
Izbrani trgovci so bili ocenjeni po več dimenzijah okoljske učinkovitosti ter ugleda in ugotovili smo, da pri trgovcih, ki dosegajo boljše pozicije glede okoljske učinkovitosti, odjemalci kupujejo pogosteje, hkrati pa takšna podjetja uživajo tudi večji ugled. Oblikovali smo priporočila, po katerih dimenzijah trgovci lahko izboljšajo svoje pozicije z vidika okoljske sprejemljivosti, in zaključili, da morajo podjetja aktivno vlagati v izboljševanje svojih trajnostnih naporov.
Keywords: trajnostni marketing, pozicioniranje, zeleni izdelki, okolju prijazno, korporativna blagovna znamka, trgovec na drobno
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 817; Downloads: 109
Full text (2,07 MB) |
3. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost v skupini Domel, d. d.Darija Meolic, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preučujemo trajnostni razvoj in družbeno odgovornost ter matriko marketinškega spleta v soodvisnosti le-teh skozi tri dimenzije trajnostnega razvoja oz. koncepta trojnega izida (angl. Triple Bottom Line). V teoretičnem delu se osredotočimo predvsem na opredelitve trajnostnega razvoja in naštejemo ter opišemo njegove globalne cilje, ki so bili sprejeti leta 2015 kot Agenda 2030. Kot pomemben del trajnostnega razvoja, predstavimo vse tri dimenzije koncepta trojnega izida. Ker sta trajnostni razvoj in družbena odgovornost povezana in enega brez drugega ni, se osredotočimo na opredelitve družbene odgovornosti, na njene koristi in konkurenčne prednosti ter opišemo na kakšne načine je lahko podjetje družbeno odgovorno v vseh treh dimenzijah koncepta trojnega izida, torej do družbe, okolja in gospodarstva. V teoretičnem delu magistrskega dela preučujemo opredelitve marketinga in marketinškega spleta 7 marketinških P-jev, katerega prikažemo tudi v obliki matrike. Teoretični del magistrskega dela nadgradimo ob primeru skupine Domel, d. d., ki je znana po tem, da stremi k trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti. Najpomembnejše vrednote skupine so ustvarjalnost in ambicioznost, odgovornost in gospodarnost, spoštovanje in sodelovanje, skrb za stranke in zaposlene ter pripadnost. V skupini Domel, d. d., te vrednote oživijo v vsakdanjem poslovanju in se izražajo v močni povezanosti z okolico, v skrbi za njene najšibkejše člane in v spoštovanju naravne dediščine. Poskušamo ugotoviti, na kakšne načine in s katerimi aktivnostmi skupina Domel, d. d. stremi k trajnostnemu razvoju, na kakšne načine izkazuje svojo druženo odgovornost in skrb do družbe, okolja ter gospodarstva. Oblikujemo marketinški splet 7 marketinških P-jev skupine Domel, d. d., in raziščemo kako skupina uporablja trajnostni razvoj in družbeno odgovornost kot marketinški pristop na svojem Facebook profilu. V magistrskem delu predstavimo zadrugo Mondragon kot primer dobre prakse in jo primerjamo s skupino Domel, d. d. Poskušamo ugotoviti katerim globalnim ciljem trajnostnega razvoja izbrana skupina sledi in kakšne koristi oz. konkurenčne prednosti prinaša družbena odgovornost podjetij.
Keywords: trajnostni razvoj, cilji trajnostnega razvoja, dimenzije trajnostnega razvoja, družbena odgovornost, marketing, marketinški splet
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1523; Downloads: 379
Full text (4,26 MB) |
4. Trajnostno poslovanje kot mednarodna marketinška strategijaJan Stajnko, 2019, undergraduate thesis Abstract: Trenutni vzorci za merjenje rasti gospodarstva niso v koraku z modernim svetom. Bruto domači proizvod se uporablja kot edino merilo gospodarskega razvoja, vendar kot nam okolje in družba prikazujeta, takšno merilo ni dovolj. V diplomskem projektu obravnavamo problematiko trajnostnega poslovanja podjetja, ter kako trajnostno poslovanje vključiti v organizacijo za doseganje boljših učinkov na mednarodnih trgih. Tako kot v obravnavanih podjetjih (Petrol, Lek), kot tudi v vseh ostalih organizacijah postaja načelo trajnostnega razvoja vse pomembnejše področje. Kupci in odjemalci so vedno bolj ozaveščeni in pozorni na vpliv, ki ga podjetje ustvari v okolju. Podjetja, ki niso okoljsko in družbeno odgovorna oz. ne kažejo svojega trajnostnega poslovanja pa zelo hitro izgubijo svoje potrošnike.
V drugem delu diplomskega projekta je bil namen raziskati, na kakšne možne načine obravnavani podjetji udejanjata trajnostno poslovanje. Pri tem smo analizirali in navajali podatke iz Petrolovega trajnostnega poročila 2018 in Lekovega trajnostnega poročila 2017. Posebej smo se osredotočili na okoljski, družbeni in ekonomski vidik. Velik poudarek v diplomskem projektu smo dali področju trajnostnega razvoja, trajnostnega poslovanja in analizi na primeru Petrola in Leka.
Keywords: trajnostno poslovanje, trajnostni razvoj, mednarodni marketing, marketinške strategije, vpliv na okolje
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 1541; Downloads: 262
Full text (1,62 MB) |
5. SEGMENTIRANJE KOT PODLAGA ZA MARKETINŠKE AKTIVNOSTI V TRAJNOSTNEM TURIZMUSintija Križnič, 2016, master's thesis Abstract: Biti član sodobne družbe predstavlja izziv tako odjemalcu kot ponudniku, pa tudi vsakemu posamezniku kot prebivalcu planeta Zemlja. Zaradi neodgovornega ravnanja človeka do narave se družba sooča z neprijetnimi posledicami, ki so vidne tudi pri stanju v gospodarstvu. Kot odgovor na okoljsko problematiko se je začela spreminjati paradigma družbenega, ekonomskega in okoljskega sistema. Nove usmeritve so se usmerile v trajnostni razvoj, ki kot edini zdržen sistem predstavlja preživetje na dolgi rok.
Tudi turistična dejavnost, je kot ena izmed večjih in hitro rastočih svetovnih industrij, začela delovati po sistemu okoljskega menedžmenta ter družbene odgovornosti. Posledica tega je bila nova oblika turizma, imenovana trajnostni turizem, ki upošteva ekonomske, družbene in okoljske vplive s poudarkom na zmanjšanju vpliva turizma na okolje, novih okoljskih vsebinah turističnih storitev ter ozaveščanju odjemalcev o pomenu trajnostne filozofije. Pojavil se je trajnostno orientiranega turist, kot nekdo, ki je ponotranjil pomen varovanja okolja za naslednje rodove, bil pripravljen spremeniti lastne vzorce obnašanja ter se začel vesti kot družbeno in okoljsko odgovoren odjemalec.
To so povodi za uvedbo novega modela trajnostnega marketinga v gospodarstvo, ki trdi, da je dosedanja usmeritev, ki je zagovarjala gospodarsko rast in povečanje proizvodnje za vsako ceno kot zadostno za zagotavljanje blaginje brez upoštevanja ostalih okoljskih ter družbenih tveganj, nevzdržna in netrajna. Ta nova usmerjenost v proizvodne in storitvene procese vnaša okoljske omejitve z upoštevanjem števila prebivalstva, njihovih življenjskih navad, nivoja proizvodnje, rabe energije ter surovin, potrošnje in odpadkov.
Tudi mi smo si zadali nalogo, vezano na trajnostni razvoj, na primeru tržne segmentacije trajnostno orientiranega turista pri trajnostni turistični ponudbi, ki je še kako pomembna za tržnike v turistični dejavnosti. Naša vprašanja se glasijo: Ali je okoljska zavest že prisotna med prebivalci Republike Slovenije? Se je že oblikoval segment trajnostno orientiranih turistov? Kakšne so njegove značilnosti? Katera demografska merila vplivajo na njegovo nakupno vedenje? In nenazadnje, katera orodja marketinškega komuniciranja so zanj učinkovita? Rezultati raziskave potrjujejo prisotnost trajnostno orientiranega turista v slovenski družbi, ki je okoljsko zaveden, pa vendar se še kažejo določena odstopanja pri njegovih nakupnih navadah. Demografska merila, kot so starost, izobrazba, življenjski cikel družine in dohodek vplivajo na odnos potencialnih odjemalcev do trajnostnih vsebin. Menimo, da je takšen turist še v fazi oblikovanja in da bomo morali še počakati, da se bo dokončno oblikoval.
Keywords: trajnostni razvoj, trajnostni turizem, trajnostno orientiran odjemalec, trajnostni marketing, segmentacija, demografka merila, psihografska merila
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1829; Downloads: 263
Full text (2,49 MB) |
6. Udejanjanje okoljskega marketinga v povezavi z uspešnostjo podjetijBreda Drofenik, 2015, master's thesis Abstract: Podjetja se danes soočajo z nenehnimi spremembami, na katere se morajo hitro odzivati. Današnja družba se vedno bolj zaveda omejenosti naravnih virov in onesnaževanja okolja. Okoljska odgovornost podjetij postaja pomemben del konkurenčnih prednosti, saj postajajo odjemalci vedno bolj okoljsko odgovorni. Z uresničevanjem politike trajnostnega razvoja podjetja sledijo cilju zadovoljevanja potreb današnjih generacij, ne da bi pri tem ovirala zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pri tem pa je za podjetja pomembno, da ob hkratni okoljski odgovornosti optimirajo tudi ekonomske cilje.
Pri implementiranju okoljske dimenzije v proces menedžmenta podjetja in menedžmenta marketinga je pomemben tako imenovani holistični pristop, ki je ključ uspešnega udejanjanja okoljskega marketinga. Podjetja, ki udejanjajo okoljski marketing z namenom doseganja konkurenčnih prednosti, izvajajo strateški model okoljskega menedžmenta. Ko podjetja delujejo le v skladu z okoljsko zakonodajo, govorimo o ugoditvenenem modelu okoljskega menedžmenta. Stroški, povezani z udejanjanjem okoljskega marketinga in širše okoljskega menedžmenta podjetja silijo v modifikacijo njihovega delovanja, torej k razvoju in inovacijam.
Na prvi pogled se zdi, da udejanjanje okoljske politike vodi v slabši poslovni rezultat podjetij (vsaj kratkoročno), saj morajo okoljska podjetja, da zadostijo okoljski zakonodaji in da poslujejo okolju prijazno v najširšem smislu, investirati. To pa na dolgi rok prinaša prihranke (na primer zmanjšanje porabe surovin, energije, izpustov), krepitev konkurenčnih prednosti, večjo dodano vrednost in posledično boljše poslovne rezultate v primerjavi s konvencionalnimi podjetji. Postavlja se torej vprašanje o morebitni povezanosti udejanjanja okoljskega marketinga in uspešnosti podjetji, kar smo preverjali v tem delu. Model okoljskega marketinga smo zastavili na integracijskem modelu načrtovanja marketinga, natančneje na strateški, strukturni in funkcijski ravni. Z empirično raziskavo smo preverili prisotnost okoljske dimenzije v vrednotah podjetij, prisotnost okoljske dimenzije na posameznih ravneh marketinškega načrtovanja in marketinškem načrtovanju kot celoti. Na podlagi tržnih, finančnih in drugih kriterijev smo merili zaznavo uspešnosti podjetij v primerjavi s konkurenco v obdobju zadnjih treh let.
Na podlagi izsledkov opravljene raziskave o povezanosti okoljskega marketinga in uspešnosti podjetij predelovalne industrije v Sloveniji ugotavljamo, da obstaja pozitivna povezanost med okoljsko aktivnostjo na ravni strateškega marketinškega načrtovanja in okoljsko aktivnostjo na strukturni ravni marketinškega načrtovanja ter med okoljsko aktivnostjo na ravni strukturnega marketinškega načrtovanja in okoljsko aktivnostjo na funkcijski ravni marketinškega načrtovanja. Med prisotnostjo okoljske dimenzije v vrednotah podjetij in okoljsko aktivnostjo na ravni marketinškega načrtovanja nismo ugotovili povezanosti, prav tako ni povezanosti med okoljsko aktivnostjo na ravni strateškega marketinškega načrtovanja in okoljsko aktivnostjo na funkcijski ravni marketinškega načrtovanja. Raziskava je pokazala, da velikost podjetij ne vpliva na stopnjo okoljske aktivnosti na ravni marketinškega načrtovanja. Tudi povezanosti med okoljsko aktivnostjo na ravni marketinškega načrtovanja in uspešnostjo podjetij ni bilo zaznati oziroma je bila zanemarljiva. Prispevek dela k znanosti temelji na tem, da podobna raziskava, ki bi obravnavala okoljski marketing na podlagi integracijskega modela marketinškega načrtovanja ter povezanost med okoljskim marketinškim načrtovanjem in uspešnostjo podjetij v Sloveniji v javno dostopni obliki ne obstaja. Ker postaja okoljska odgovornost vedno bolj pomemben element konkurenčnih prednosti, pri čemer igra ključno vlogo okoljski marketing, smo želeli zapolniti vrzel na področju domače literature na to temo.
Keywords: Okolje, trajnostni razvoj, okoljski marketing, okoljsko marketinško načrtovanje, uspešnost podjetij.
Published in DKUM: 29.03.2016; Views: 1956; Downloads: 162
Full text (1,17 MB) |
7. Entrepreneurship in the hospitality, tourism and leisure industriesAlison Morrison, Mike Rimmington, Claire Williams, 1999, higher education textbook Keywords: podjetništvo, poslovni proces, poslovne funkcije, turistično posredovanje, turizem, storitve, gostinstvo, prosti čas, marketing, strategija trženja, trženje, segmentacija, pozicioniranje, trg, hotelirstvo, vodenje, poslovno okolje, organiziranost, management, storitve, tržno planiranje, trajnostni razvoj, tržne raziskave, poslovna politika, poslovna strategija, struktura, spremembe, učbeniki
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1757; Downloads: 134
 Link to full text |
8. Economics for hospitality managementPeter Cullen, 1997, higher education textbook Keywords: turistično posredovanje, marketing, trženje, trg, distribucija, poslovno okolje, potrošnik, vedenje, organiziranost, pozicioniranje, strategija trženja, management, storitve, tržno planiranje, trajnostni razvoj, tržne raziskave, segmentacija, povpraševanje, ponudba, poslovna politika, poslovna strategija, poslovne funkcije, poslovni proces, struktura, spremembe
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1234; Downloads: 59
Link to full text |
9. Vpliv logistike na trženjski splet v podjetju Wienerberger d.d. : diplomsko deloRenata Petek, 2007, undergraduate thesis Keywords: logistika, sistemi, optimizacija, keramika, povezanost, uspešnost poslovanja, trg, pozicioniranje, trženje, marketing, marketinški splet, marketing mix, panoge dejavnosti, ponudba, cene, distribucija, promocija, vrednote, trajnostni razvoj, uravnotežen razvoj, prednost, tržna analiza, tržne raziskave, Slovenija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1593; Downloads: 68
Full text (579,51 KB) |
10. Marketing zemeljskega plina : (primer Plinarne Maribor)Bojan Lugarič, 2003, undergraduate thesis Keywords: plini, marketing, trženje, komuniciranje, cilj, tarife, cene, strategija trženja, strateško planiranje, tržno planiranje, poslovna politika, podjetje, razvoj, predstava, poslovna strategija, oblikovanje cene, okolje, politika okolja, varstvo okolja, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, priložnosti, panoge dejavnosti
Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 3710; Downloads: 269
Full text (1,19 MB) |
