| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Razvoj vinskega turizma v občini Podčetrtek : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mojca Bračun, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Občina Podčetrtek spada med poznane termalne destinacije, v tem delu pa obravnavamo vinski turizem na tem območju in njegove priložnosti za razvoj. V teoretičnem delu smo zapisali in opredelili glavne pojme, ki so potrebni za razumevanje in nadaljnjo raziskovanje – vinski turizem, vinski turist in njegove izkušnje v turizmu. Prav tako smo predstavili Slovenijo kot vinsko destinacijo in petzvezdična doživetja, ki se odvijajo pod znamko Slovenia Unique experience, in kaj pomeni tovrstni turizem za razvoj podeželskega okolja. V praktičnem delu pa smo z vinogradniki izvedli intervjuje, v katerih so opisali svoje vizije razvoja vinogradništva v občini, ki kaže še veliko možnosti za napredek, čeprav nekateri to dejavnost opuščajo. Na podlagi pregleda literature in intervjujev pa smo na koncu še zapisali predlagano turistično ponudbo in smernice za trajnostni razvoj vinskega turizma na destinaciji.
Keywords: turizem, vinski turizem, razvoj turizma, vinski okoliš, trajnost
Published in DKUM: 09.01.2024; Views: 207; Downloads: 43
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
Ekološko-kriminološki vidiki hitre mode : magistrsko delo
Ajda Potočnik, 2023, master's thesis

Abstract: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Keywords: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 395; Downloads: 83
.pdf Full text (934,57 KB)

3.
Primerjava pričakovane vrednosti modnih izdelkov z in brez eko oznake
Rok Žagar, 2023, master's thesis

Abstract: Pričakovano vrednost lahko dojamemo vrednost dane naložbe v nekem prihodnjem trenutku. Dan danes mnogo ljudi postopoma prevzema trajnosten življenjski slog. Hkrati pa modna industrija velja za enega največjih onesnaževalcev na svetu. Zaradi tega smo se odločili za raziskavo pričakovane vrednosti odjemalcev do različnih tipov modnih izdelkov. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega ter raziskovalnega. Prvo poglavje naloge je namenjeno uvodu. Teoretični del pa se prične z drugim poglavjem, skupaj pa ga sestavljajo tri poglavja. V drugem poglavju bomo podrobneje analizirali in razčlenili pojem pričakovane vrednosti. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi okoljske problematike, v četrtem pa se bomo posvetili ekološki ozaveščenosti odjemalcev. Pričetek raziskovalnega dela predstavlja uvod v našo kvantitativno raziskavo in se prične s petim poglavjem. Oblikovali smo vprašalnik, pri katerem smo anketirali odjemalce različnih starostnih skupin. Zbrali smo 131 ustrezno rešenih anket. V tem poglavju so prav tako prikazani rezultati naše raziskave ter preverjene hipoteze. Za analiziranje podatkov smo uporabili program SPSS. V naši raziskavi smo potrdili vse zastavljene hipoteze, z izjemo ene, ki je bila zavržena. Naša raziskava bo v pomoč nadaljnjim študijam o trajnosti in ozaveščenosti odjemalcev.
Keywords: Pričakovana vrednost, modni izdelki, okoljska ozaveščenost, onesnaženje, trajnost
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 288; Downloads: 35
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Opredelitev, uvajanje in prakse zelenega računalništva v Sloveniji in tujini
Nina Milošič, 2023, master's thesis

Abstract: Živimo v času, kjer so računalniški sistemi nekaj vsakdanjega. Navadno ob njih pomislimo na prednosti, ki jih ponujajo; navsezadnje ne moremo zanikati, da nam na več področjih življenja poenostavljajo delo. Kot slabo lastnost pa največkrat omenimo vedno večjo odvisnost od njih, ki je, sploh pri mladih, vedno bolj problematična. Ne zdi pa se, da se dovolj govori o drugi plati, onesnaževanju, tistem, ki nam je, kot uporabnikom, navadno manj vidna. Ta problematika je gonilo te magistrske naloge. Število računalnikov se povečuje iz dneva v dan, prav tako pa tudi njihova električna poraba. To vpliva na povečevanje delcev karbona v atmosferi. Zeleno računalništvo in njegove strategije predstavljajo možnost za bolj zdrav in varnejši prostor za nas (Vikram, 2015, str. 767). Zeleno računalništvo je pojem, ki ga je težko enotno opisati. Gre namreč za disciplino, ki iz dneva v dan pridobiva pomen in število njenih privržencev. Čeprav, svetovno gledano, zaenkrat še ni regulacij v zvezi z zelenim računalništvom, pa je za pričakovati, da se bo to v naslednjih nekaj letih spremenilo. Podjetja, ki se tega zavedajo in to tudi v tem trenutku že upoštevajo, so na odlični konkurenčni poti. Zanimivo je pogledati statistiko, ki navaja, da so računalniški sistemi »krivci« za 13 % porabe električne energije v pisarniških stavbah. Povedano z drugimi besedami, to predstavlja 2 % letne porabe električne energije v Združenih državah Amerike ali toliko, kot je sama porabi zvezna država New Jersey (Levis in drugi, b. d.). Zdi se, da je Slovenija na tem področju nekaj korakom za ostalimi. Vsaj tako nakazuje naš vprašalnik, ki je pokazal, da več kot 80 % respondentov sploh še ni slišalo za zeleno računalništvo. Po drugi strani pa jih polovica označuje kot zelo pomemben element organizacije v bližnji prihodnosti.
Keywords: zeleno računalništvo, zeleni informacijski sistemi, zelena informacijska tehnologija, družbena odgovornost, trajnost
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 291; Downloads: 12
.pdf Full text (3,35 MB)

5.
Zelene prireditve in poslovna srečanja : odgovorno v prihodnost
Barbara Pavlakovič, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Turistična ponudba privablja turiste z različnimi zanimivostmi. Mednje spadajo tudi prireditve, ki turistom omogočajo posebno doživetje. Poznamo več različnih vrst prireditev, ki se med sabo razlikujejo glede na funkcionalnost, pomen in trajanje. Zagotovo je ena pomembnejših značilnosti prireditev ta, da lahko podaljšajo turistično sezono tudi v mirnejši čas leta. Panoga, ki se ukvarja s prireditvami, se imenuje prireditveni turizem, sodobni trendi pa kažejo, da se prireditveni turizem vse bolj usmerja v trajnostna načela. Tako tudi organizacija in izvedba prireditev sledita trem stebrom trajnostnega turizma – ekonomskemu, družbenemu in okoljskemu. V tem poglavju predstavimo ključne točke trajnostnega razvoja prireditev ter primere nekaterih trajnostnih in zelenih prireditev v Sloveniji in po svetu.
Keywords: prireditve, mega prireditve, prireditveni turizem, trajnost, širitev sezone
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 204; Downloads: 6
.pdf Full text (29,07 MB)
This document has many files! More...

6.
Spletne potopisne platforme : mobilni pripomočki in orodje razvoja trajnostnega turizma
Charlie Mansfield, Jasna Potočnik Topler, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Z napredkom novih tehnologij in novih medijev postajajo spletne platforme znanja čedalje pomembnejše tudi v turističnem sektorju. Organizacije za upravljanje destinacij (t. i. DMO-ji), muzeji in druge kulturne ustanove z njihovo uporabo iščejo po eni strani nove načine predstavitve destinacij in produktov, po drugi strani pa predstavljajo nesnovno kulturno dediščino lokalnih prebivalcev in razširjajo znanje o njej, preden se izgubi. Spletne platforme 2.0 so lahko zelo praktična orodja ne le za izmenjavo specifičnega znanja, ampak tudi za načrtovanje mobilnosti. Eno od možnosti ustvarjanja vsebin za spletne platforme predstavlja dejavno vključevanje raziskovanja in literarnega potopisnega pripovedništva v nastajanje vsebin. Poglavje raziskuje ustvarjanje spletnih vsebin skozi literarno potopisno pisanje za nove javnosti in hkrati vrednoti brezplačno dostopna orodja spleta 2.0 za poučevanje in urejanje potopisnih raziskav med terenskim delom na daljavo.
Keywords: turizem, platforme, potopis, trajnost, mobilni pripomočki, COVID
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 202; Downloads: 4
.pdf Full text (29,07 MB)
This document has many files! More...

7.
Okvir za prilagoditev [i. e. prilagajanje] trajnostnega indeksa pametnih pristanišč: empirična študija o državah v razvoju : doktorska disertacija
Alaa Othman, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Trajnostni razvoj prometa postaja postopoma pomembnejši pri izboljšanju učinkovitosti pametnih pristanišč. Pametna pristanišča so širok koncept, ki vsebuje več vidikov pristaniških dejavnosti in ima različne stopnje integracije. Kljub trenutnemu razvoju koncepta pametnih pristanišč sprejemljiva definicija pametnih pristanišč in z njimi povezanih stebrov ter kazalnikov v literaturi ni bila dobro obravnavana. Na podlagi kritičnega pregleda najbolj ponavljajočih se tem v literaturi je bilo očitno, da lahko Egipt služi kot dobra empirična študija, ki predstavlja države v razvoju. Empirična študija je bila izvedena, da bi dokazali uporabnost raziskovalne metode in raziskali njihov trenutni indeks stanja v Egiptu, saj trenutno stanje, ki določa izvajanje pametnih praks v egiptovskem pristaniškem sistemu, ostaja nezadosten zaradi omejenih akademskih raziskav in pomanjkanja literaturo, ki je obravnavala trenutno stanje uspešnosti egiptovskih pristanišč in opredelila glavne izzive za prilagajanje pametnih praks z različnih vidikov. Pregled kaže, da se je v zadnjih letih povečalo število objav na to temo, zlasti v razvitih državah, opaženo je, da to ni dovolj za študij v državah v razvoju. Empirična študija egiptovskega morskega pristanišča je pokazala, da je mogoče digitalizacijo in prakse pametnih pristanišč uspešno prilagoditi. Prilagoditev trajnostnega pametnega pristanišča v Egiptu bo zelo koristna in bo rešila zastoje v pristaniščih in povečala učinkovitost časa, zmanjšala porabo fosilne energije, zmanjšala okoljske vplive plovil in odpravila varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje , kar bo privedlo do tekočega gibanja trgovanja v Egiptu. Izid raziskave je zagotovil uporabni okvir integriranega indeksa pametnih pristanišč, ki zajema različne elemente petih dimenzij pametnih pristanišč in jih povezuje s trajnostno uspešnostjo pristanišča ob upoštevanju stebra digitalizacije, z regresijsko analizo podatkov raziskave, ki preizkuša okvir glede prilagodljivosti trajnostnih in pametnih praks ter pregledati njeno uporabnost na egiptovskem pristanišču, kar velja za glavni znanstveni prispevek te študije. Predstavljen je načrt, ki poudarja glavne ovire in izzive, s katerimi bi se lahko soočila prilagoditev, s predlogi in priporočili za te ovire, da bi sprejeli digitalno preobrazbo v smeri trajnostnega razvoja pametnih pristanišč, da bi razpravljali in sklenili nekatere postopke, ki jih je mogoče prilagoditi za lažjo izvedbo pametne prakse in tehnološko zaposlovanje v egiptovskih pristaniščih. Raziskava zagotavlja avtentičen prispevek k znanju z razvojem celovitega trajnostnega indeksa pametnih pristanišč, ki upošteva naslednja področja: delovanje, okolje, energija, varnost in zaščita ter človeški dejavnik in preizkuša njihov vpliv na trajnostno delovanje pristanišč, ki upošteva digitalizacijo, ki bo bistveni steber. Tako lahko indeks pametnih pristanišč štejemo za prvi indeks, ki izvaja tako kombinacijo študij z razvojem uporabnega okvira, ki ga uporablja za egiptovska pristanišča. Raziskava je pokazala, da bo integrirani indeks pametnih pristanišč povečal pametnost pristaniških procesov in operacij ter vplival na trajnostno uspešnost in njene ravni (ekonomske, socialne in okoljske), saj oblikovalcem politik, direktorjem in administratorjem pomaga ohranjati tokove svojih procesov v učinkovit način z zmanjševanjem emisij porabe, onesnaževanja, stroškov in časa, zagotavljanjem ocene tveganja, produktivnosti, hitrosti, varnosti, varnosti, fleksibilnosti in znanja v procesih odločanja. Sprejetje trajnostnih pametnih pristanišč v Egiptu bo zelo koristno in bo rešilo zastoje v pristaniščih in povečalo učinkovitost časa, zmanjšalo porabo fosilne energije, zmanjšalo okoljske vplive plovil in odpravilo varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje, kar bo vodilo do pretočnosti v trgovalnem gibanju v Egiptu. Države v razvoju lahko sprejmejo okvir za olajšanje izboljšanja njihove trajnostne uspešnosti pametnih pristanišč
Keywords: trajnost, pomorski promet, pametna pristanišča, ključni kazalniki uspešnosti in človeški viri
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 310; Downloads: 29
.pdf Full text (3,90 MB)

8.
Determining learning outcomes relevant for logistics higher education on sustainability and Industry 4.0
Tina Cvahte Ojsteršek, Simona Šinko, Brigita Gajšek, 2023, published scientific conference contribution

Abstract: The ambitious goals of the European Union require companies to transform themselves into sustainable and smart. To do so, for example, in the logistics field, employees who will know how to implement green transport and logistics and how to establish smart systems based on a higher level of digital maturity are needed. This article lists 51 essential topics from Sustainability, Industry 4.0, Logistics 4.0, and Digitalisation areas, further supported by 127 unique learning outcomes gathered through a multi-stage international Delphi study including practitioners and academics. Experts from 6 countries participating in the study first identified the most important topics from the field and the connected learning outcomes in the following rounds, and consequently achieved consensus on the most important learning outcomes that the future workforce in the logistics sector should have. Supporting the logistics sector with a workforce educated based on this framework should help it reach the European Union’s strategic goals.
Keywords: digitalizacija, visokošolsko izobraževanje, industrija 4.0, učni izidi, logistika, trajnost
Published in DKUM: 18.08.2023; Views: 286; Downloads: 31
.pdf Full text (837,49 KB)
This document has many files! More...

9.
Analiza razvojnih potencialov in trajnosti turizma v primerljivih državah
Urška Brajnik, 2023, master's thesis

Abstract: Turizem je strateško pomembna gospodarska panoga v številnih državah. Zagotavlja delovna mesta v več panogah, ki so s turizmom povezane neposredno ali posredno, znatno prispeva k bruto domačemu proizvodu, davčnim prihodkom, gospodarski rasti in krepitvi prepoznavnosti držav v svetu. Turizem pa je hkrati odgovoren za visok delež svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K visokemu ogljičnemu odtisu turizma prispevajo različne panoge, ki razvoj turizma podpirajo, kot npr. transport, prenočitvene zmogljivosti in druge dejavnosti turistične infrastrukture. Zaradi tega se v svetu vedno bolj poudarja pomen implementacije trajnosti v turizem. Slednja obsega ekonomsko, družbeno in okoljsko dimenzijo. Pomembna predhodna faza v procesu načrtovanja implementacije trajnosti v turizem je ocena razvojnih potencialov turizma. Razvojni potencial v turizmu se nanaša na sposobnost destinacije za privabljanje in sprejemanje turistov. Razvojni potencial turizma je opredeljen kot skupek virov, ki jih ima določena destinacija, in jih je mogoče preoblikovati v turistično ponudbo in turistične produkte. V magistrskem delu smo primerjali razvojne potenciale ter trajnost turizma Slovenije, Češke in Estonije. Doprinos panoge turizma je v zadnjem desetletju v Sloveniji vztrajno rasel, še posebej kot posledica mednarodnih prihodov turistov, ki so se v obdobju od 2010 do 2019 več kot podvojili. V Sloveniji je turizem v letu 2019 neposredno prispeval 5,4 % celotnega BDP, z vključenimi posrednimi učinki pa kar 8,5 % BDP. Turizem na Češkem je imel konstantno stabilno rast skoraj celo desetletje pred pojavom pandemije COVID-19. V letu 2019 je turizem na Češkem neposredno predstavljal 2,9 % BDP in je zaposloval 239.506 ljudi (4,4 % vseh zaposlenih). Turizem pomembno prispeva tudi k estonskemu gospodarstvu, saj je pred pandemijo COVID-19 neposredno zagotavljal 5,4 % BDP in 4,4 % vseh delovnih mest. Z raziskavo v magistrskem delu smo potrdili, da je Slovenija na področju razvojnega potenciala in trajnosti turizma primerljiva in konkurenčna Češki in Estoniji. Rezultati naše raziskave kažejo, da so te tri države v svetovnem vrhu po uspešnosti panoge turizma, kar je izrednega pomena še posebej za majhno državo kot je Slovenija. Potrdili smo tudi, da obravnavane tri države kažejo dobre rezultate glede trajnosti turizma: Med 99 preučevanimi državami v raziskavi Euromonitorja so se vse tri obravnavane države uvrstile med prvih 15.
Keywords: turizem, razvojni potencial, trajnost, destinacija, primerjalna analiza, Slovenija, Češka, Estonija
Published in DKUM: 27.06.2023; Views: 350; Downloads: 53
.pdf Full text (2,73 MB)

10.
Položaj in opredelitev obnovljivih virov energije v pravu Evropske unije : magistrsko delo
Tina Ušaj, 2023, master's thesis

Abstract: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov. Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum. PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990. Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE. Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti. Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil. Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo.
Keywords: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 505; Downloads: 130
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 4.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica