1. SPREMEMBE KAPITALSKIH STANDARDOV ZA BANKEDaniela Koželj, 2012, undergraduate thesis Abstract: Banke so pomembne finančne institucije, ki se pri svojem poslovanju srečujejo z vrsto bančnih tveganj, katerim so izpostavljene zaradi nenehnega spreminjanja okolja poslovanja. Vsaka banka ima določen pristop k upravljanju tveganj. Ta izhaja iz njenih poslovnih strategij, politik, profila tveganosti ter položaja, strukture in dejanskega vpliva oddelkov za upravljanje tveganj na sprejemanje odločitev v banki.
Kapital predstavlja bankam vir sredstev in jih ščiti pred pojavom insolventnosti, prav tako pa jim omogoča pokrivanje potencialnih izgub. Zaradi tega je bistvo vsake banke, da s kapitalom ravna na preudaren način.
Definicija kapitala ostaja v baselskem predlogu kapitalske sheme, ki jo je prinesel Basel II, nespremenjena glede na sporazum iz leta 1988 in njegove dopolnitve v letu 1996. Kapital je tako sestavljen iz temeljnega in dodatnega kapitala, katerih vsoto zmanjšujejo odbitne postavke. Temeljni kapital (»Tier 1«), sestavljen iz osnovnega kapitala in rezerv, je ključna sestavina banke, ki s svojimi lastnostmi daje banki najboljšo zaščito banke pred pojavom nesolventnosti, saj omogoča absorpcijo nepričakovanih izgub, nastalih v poslovanju banke. Predstavljati pa mora vsaj polovico vsega kapitala, s katerim banke pokrivajo kapitalske zahteve za različna tveganja. Basel II torej ohranja nespremenjeno definicijo kapitala, kapitalski koeficient in metodologijo merjenja tržnih tveganj
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je ves svet moral soočiti z izbruhom mednarodne dolžniške krize. Glavni povzročitelj teh kriz je bila predvsem povečana konkurenčnost med bankami, ki so na račun boljšega položaja v bančnem sistemu začele prevzemati tvegane posle, postale so tudi mednarodno aktivne, prišlo pa je tudi do združevanj in tehnoloških inovacij. Velikost kapitala je bila v tistih časih odvisna od volje lastnikov oziroma od poslovodstva banke in zato se je začelo zastavljati vprašanje ali ima banka dovolj kapitala za pokrivanje različnih vrst tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena. Propad ene banke lahko vpliva oziroma celo poruši celotni finančni sistem določenega gospodarstva. V banki za mednarodne poravnave v Baslu so se tako odločili poseči v odločitve o velikosti kapitala in tako leta 1988 izdali baselske kapitalske standarde imenovane Basel I. Glavni cilj Basla I je bilo določitev najnižje zahtevane ravni kapitala za banke v mednarodnem poslovanju, ki bi še zagotavljal varno poslovanje bank. Ti standardi so bili sprejeti z namenom, da bi uvedli poenotena pravila za izračun in določili ustrezne višine tako imenovane minimalne kapitalske zahteve, pri čemer mislimo na najmanjšo količino kapitala, ki jo banka potrebuje za varno poslovanje.
Temu sporazumu je zaradi velikih sprememb na finančnih trgih (pojavili so se številni novi produkti in storitve, s tem pa tudi nova oziroma spremenjena bančna tveganja) sledil še drugi, imenovan Basel II, ki je bil sprejet leta 2004. Glavni namen njegovega sprejetja je bil, da bi odpravil pomanjkljivosti, ki jih je prinesel Basel I. Sprejetje Basla II je bil v mednarodnem finančnem okolju eden izmed najpomembnejših projektov zadnjega desetletja.Eden izmed zastavljenih ciljev Basla II je tudi večja konkurenčna enakost med bankami.
Basel II s ponujanjem treh pristopov postavlja različna pravila, ki so ugodnejša za večje, bolj sofisticirane banke kot za manjše in tiste, ki šele vstopajo v panogo. Te banke ne bodo
sposobne razviti ustreznih tehnologij za uporabo naprednejših pristopov izračuna kapitalske ustreznosti zaradi visokih fiksnih stroškov v izboljšavo informacijskih sistemov in problema pridobitve dovolj dolge časovne vrste podatkov. Identičen model za majhne in velike banke ni primeren, saj tako ne bo dosežen cilj o konkurenčni enakosti. Novi režim za ugotavljanje kapitalske ustreznosti bi se moral prilagoditi potrebam tako bolj kot manj sofisticiranih institucij
Vzporedno z Baslom II se je uveljavila tudi evropska direktiva CAD III. To naj bi zagotovila enakovreden ko
Keywords: Baselski kapitalski sporazum, CAD III, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 2867; Downloads: 182
 Full text (430,05 KB) |
2. BASEL II IN FINANČNA KRIZAVesna Grabnar, 2010, undergraduate thesis Abstract: V okviru prvega stebra Basla II banka z bolj ali manj sofisticiranimi sistemi za merjenje tveganj izračunava minimalni (regulatorni) kapital za kreditno, tržno in operativno tveganje. Namen drugega stebra je zagotoviti, da bodo banke razpolagale s kapitalom, ki ustreza njihovi tveganosti in poslovni strategiji. Poleg tveganj zajetih v prvem stebru (kreditno, tržno, valutno, obrestno in operativno tveganje), naj bi banke spremljale še druga tveganja (obrestno tveganje iz bančne knjige, tveganje koncentracije, likvidnostno tveganje, tveganje poravnave in strateško tveganje). Glede na zahteve tretjega stebra pa se morajo banke bolj transparentno predstaviti javnosti oziroma svoje poslovanje bolje razkriti. V času finančne krize so se pojavile številne pomanjkljivosti Basla II.
Pred več kot letom in pol se je začela finančna kriza. Na milijone ljudi je izgubilo delo, pojavili pa so se naslednji veliki problemi. Prenapihnjene cene vrednostnih papirjev na borzah, prenapihnjene cene nepremičnin, nezmožnost odplačevanja hipotekarnih posojil prebivalstva in podjetij (prezadolženost), vključevanje tradicionalnega komercialnega bančništva v nove, visoko tvegane oblike financiranja, veliko neravnovesje na področju trgovine, nastanek novih finančnih skladov brez nadzora, ki so izdajali raznovrstne tvegane vrednostne papirje.
Za preprečitev vnovične finančne krize so potrebne reforme finančnih regulacij. Med krizo so se pokazale številne slabosti in pomanjkljivosti Basla II, njegova nadgradnja naj bi te pomanjkljivosti odpravila. Banke so nagnjene k procikličnemu obnašanju, vendar pa lahko vzpostavitev sistema dinamičnih oziroma statističnih rezervacij neželene učinke bistveno omeji ali pa celo povsem odpravi. Enostavna analiza novejših agregatnih podatkov potrjuje cikličnost oblikovanja rezervacij in njihove prociklične učinke na kreditno in s tem gospodarsko aktivnost. Že opravljene analize cikličnosti kreditne aktivnosti bank pri slovenskih bankah so pokazale, da cikličnost pri oblikovanju rezervacij obstaja tudi v slovenskem bančnem sistemu, ter da lahko govorimo tudi o obstoju učinka procikličnosti. Potrebno je oblikovanje sklada dinamičnih rezervacij, ki se polni v obdobjih pospešene kreditne rasti, v obdobjih upočasnjene kreditne rasti pa se iz njega črpa. Oblikovanje sklada je odvisno od kreditnega poslovanja posamezne banke.
Keywords: Basel I, Basel II, finančna kriza, procikličnost, minimalne kapitalske zahteve, regulatorni nadzor, tržna disciplina, CAD 3, dinamične rezervacije, Banka Celje.
Published in DKUM: 11.11.2010; Views: 2927; Downloads: 345
Full text (679,49 KB) |
3. UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKITanja Coklin, 2009, undergraduate thesis Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala.
Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami.
Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Keywords: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Published in DKUM: 12.07.2010; Views: 4733; Downloads: 511
Full text (680,99 KB) |
