| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PIROLIZA LESNE BIOMASE
Maja Preskar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je opisati in predstaviti proces pirolize lesa in se osredotočiti na proces pirolize, kjer se pridobi največ trdnega produkta – to je proces torefikacije lesa. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena lesna biomasa in pomen posameznih sestavnih delov v lesu. Predstavljen in opisan je postopek pirolize ter vsi tipi pirolize s prevladujočimi produkti in značilnostmi. Diplomsko delo je osredotočeno na počasno pirolizo, ki jo imenujemo torefikacija, ker pri tem postopku dobimo največ trdnega produkta. Drugi del diplomske naloge zajema podrobne opise različnih tehnologij, uporabljenih pri postopku torefikacije lesne biomase, kjer dobimo kot produkt toreficirane pelete. Narejena je energetska primerjava energentov – lesa, toreficirane biomase, toreficiranih peletov in oglja. Primerjava vključuje energetske vrednosti in gostote pri značilni vrednosti vlage v materialu. Za primerjavo je bil izbran kotel na trdna goriva za ogrevanje poslovnega objekta. Kotel obratuje po principu pirolize lesa. Preračunana je primerjava porabe posameznih energentov ter ekonomska in energetska analiza, v smislu kurilnih vrednosti vseh energentov. Energenti, ki so bili izbrani za izgorevanje v kotlu na trdna goriva, so les, lesni peleti, toreficirani peleti in oglje.
Keywords: piroliza, biomasa, les, torefikacija, toreficirani peleti, oglje
Published: 01.02.2016; Views: 2056; Downloads: 391
.pdf Full text (1,42 MB)

2.
Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomase
Sanja Potrč, 2018, master's thesis

Abstract: Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.
Keywords: torefikacija, trdna biogoriva, biomasa, kurilna vrednost, energetska optimizacija
Published: 05.10.2018; Views: 350; Downloads: 75
.pdf Full text (2,67 MB)

3.
Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo
Nastja Habjanič, 2019, master's thesis

Abstract: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Keywords: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Published: 23.09.2019; Views: 325; Downloads: 62
.pdf Full text (2,43 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica