1. Določanje tališč in difuzivnostnih koeficientov v sistemu peg 35000/CO2 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMiha Sternad, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na določanje fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti sistema PEG 35000/CO2. PEG-i se zaradi svoje fiziološke sprejemljivosti uporabljajo v medicini in živilski industriji. Zaradi želje po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in zahtev po bolj kakovostnih in varnih produktih se raziskujejo nove tehnologije v kemijski industriji. Skupaj s SC CO2 se uporabljajo v visokotlačni tehniki procesiranja za uporabo v vedno novejših tehnologijah. Z uporabo kapilarne metode v optični celici smo določali tališče sistema. Najnižjo temperaturo tališča smo izmerili pri Tpovp. = 53 °C pri tlaku Ppovp. = 103 bar. Raziskava kaže na primerljivost z rezultati drugih študij, kjer si točke tališč na grafu temperatur v odvisnosti od tlaka sledijo podobnemu trendu. V magnetni suspenzijski tehtnici smo merili maso vzorca v nekem časovnem obdobju in na podlagi meritev sestavili matematične modele v obliki grafov ter izračunali difuzivnostne koeficiente in topnosti. Rezultati so kazali na neskladnost z rezultati drugih študij zaradi napak, kot sta temperaturno nihanje v okolici naprave in nepravilno merjenje višine vzorca v posodi.
Keywords: polietilen glikol, superkritični fluid, topnost, tališče, difuzivnostni koeficient
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (3,32 MB) |
2. Termodinamske lastnosti in formulacije cbd za sproščanje v gastrointestinalnem sistemu : magistrsko deloArmina Rahmanović, 2025, master's thesis Abstract: CBD je nepsihoaktiven fitokanabinoid, pridobljen iz konoplje, ki izkazuje številne farmakološke lastnosti, kot so protivnetne, antimikrobne, antioksidativne in citoprotektivne. Zaradi nizke topnosti v vodi ima omejeno biološko razpoložljivost. Namen magistrske naloge je bil pripraviti formulacije, ki omogočijo boljšo biološko uporabnost CBD-ja. V okviru magistrskega dela smo najprej ovrednotili topnost CBD-ja v superkritičnem CO2 pri temperaturah 40 °C, 60 °C in 80 °C ter tlakih med 100 bar in 600 bar. Na podlagi pridobljenih rezultatov o topnosti smo izvedli PGSSTM postopek z različnimi razmerji CBD/PEG 4000. Poleg tega smo pripravili tudi organogele, hidrogele in suspenziji, ki temeljita na sestavah konvencionalnih zdravil Epidiolex in Sativex. Preliminarna študija sproščanja v simuliranem črevesnem sistemu je pokazala, da je PGSSTM formulacija omogočila najbolj učinkovito sprostitev CBD, kar je vidno iz izrazitih spektralnih vrhov. Sproščanje je zaznano tudi pri suspenzijah, medtem ko pri organogelih in hidrogelih ni bilo zaznane sprostitve aktivne komponente. Rezultati antimikrobne aktivnosti so pokazali, da PGSSTM formulacija najbolj učinkovito zavira rast Gram pozitivne bakterije Straphylococcus aureus (sev MRSA) z minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) 1,95 μg CBD/mL gojišča. Antimikrobna aktivnost je bila opažena tudi pri eni vrsti suspenzije in dveh organogelih, vendar z dvakrat oziroma štirikrat višjimi vrednostmi MIC. Nobena formulacija ni bila učinkovita proti kvasovki Candida albicans ali Gram negativni bakteriji Escherichia coli.
Kot najuspešnejša formulacija se je izkazala PGSSTM, ki predstavlja inovativno in doslej neraziskano možnost izboljšanja topnosti in posledično biološke razpoložljivosti CBD.
Keywords: CBD, minimalna inhibitorna koncentracija, formulacije, sproščanje, topnost
Published in DKUM: 24.06.2025; Views: 0; Downloads: 59
Full text (2,97 MB) |
3. Stabilnost in kontrolirano sproščanje vitamina D v simulacijskih raztopinah : magistrsko deloDanijel Lavrič, 2022, master's thesis Abstract: Stabilnost in topnost vitamina D v raztopinah sta pomembni lastnosti, ki jih je potrebno dobro poznati pri pripravi različnih formulacij prehranskih dopolnil ali zdravil. Znano je, da je vitamin D slabo topen v vodnih raztopinah, prav tako pa vemo, da je občutljiv na pH, svetlobo, temperaturo ter hitro oksidira. Namen našega magistrskega dela je bil predvsem določiti stabilnost in topnost vitamina D v različnih simulacijskih raztopinah. S pomočjo stresnih testov smo preverjali vpliv temperature in pH na razpad vitamina D v raztopini. Analize dobljenih vzorcev smo opravili na napravi LC-MS in ugotovili, da razpad sicer najhitreje poteka pri temperaturi 60°C, vendar temperatura pri razpadanju, ni odločilni faktor. Bolj pomembna je namreč izbira raztopine oz. njen pH, saj so rezultati analiz pokazali, da se razpad v HCl začne zelo hitro, medtem ko prve razpadne produkte v primeru NaOH in H2O2, opazimo šele po 4 urah. Nizek pH in visoka temperatura torej najbolj negativno vplivata na stabilnost vitamina D v raztopinah. S pomočjo testov topnosti smo ugotovili, da v vodi dosežemo samo 1 % deleža topnosti vitamina D, kot se ga raztopi v MeOH. V raztopini 0,1 % SDS ta delež sicer znaša 7 %, vendar je tudi to dokaj malo. Z primerjavo topnosti različnih formulacij smo potrdili, da se tableta in kapsula v SDS v celoti raztopita, pri čemer pa je vitamin D v obliki kapsule bolj zaščiten pred vplivi okolice, kot v tableti. V zadnjem delu magistrskega dela smo opravili še teste v simuliranih gastrointestinalnih pogojih. Simulirane raztopine sline in želodčnih sokov smo pripravili s pomočjo encimov α-amilaze (slina) in pepsina (želodec). Rezultati analiz so pokazali, da α-amilaza odločilno vpliva na topnost vitamina D v ustih, medtem ko pepsin v želodcu na topnost nima vpliva. Najvišje koncentracije raztopljenega vitamina D smo dosegli v simuliranih oralnih pogojih, medtem ko je v kislih želodčnih koncentracija začela upadati oz. je vitamin D začel razpadati. Zaradi tega bi bilo smiselno narediti primerjavo uporabe ustnih pršil z klasičnimi trdnimi formulacijami, ki vsebujejo vitamin D. Sicer pa pri nadaljnjih raziskavah na tem področju, priporočamo uporabo manjših volumnov in nižjih koncentracij α-amilaze, ki naj bo pripravljena v vodni raztopini.
Keywords: Stabilnost vitamina D, topnost vitamina D, gastrointestinalni testi, pepsin, α-amilaza
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 783; Downloads: 148
Full text (2,88 MB) |
4. Formuliranje naproksena v polimere s superkritičnimi fluidi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKlemen Doplihar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Topnost farmacevtskih učinkovin je ena izmed najbolj pomembnih lastnosti. Ravno pravšnja topnost zdravila pomeni razliko med učinkovitim in neučinkovitim zdravilom. Nova zdravila imajo slabo topnost v vodi, zato vedno več farmacevtskih združb uporablja superkritične fluide za izboljšanje topnosti. Na topnost substance vplivajo tlak, temperatura, dodatek substanc, velikost delcev itd. Pri tem pa moramo paziti, da z eksperimenti ne poškodujemo strukture zdravila, saj lahko to povzroči spremembo v topnosti, biorazpoložljivosti in toksičnosti. Postopki, kot so določanje topnosti s superkritičnimi fluidi, RESS, PGSS in SAS, so se zelo razvili, kar je korak v pravo smer za sintezo zdravil.
Diplomska naloga prikazuje določanje topnosti naproksena s superkritičnim CO2 pri različnih tlakih in temperaturah ter dodatkom različnih koncentracij so-topil. Za proces mikronizacije sta bila uporabljena procesa RESS in SAS, s katerima smo spremenili velikost in obliko delcev.
Ugotovili so, da se topnost izboljša z višanjem temperature in z višanjem gostote raztopine oz. z višanjem tlaka. Dokazano je bilo, da je dodatek so-topila v splošnem povečal topnost naproksena, kjer je najboljši učinek imel 2-propanol. Največji učinek je imelo so-topilo pri najnižji koncentraciji le-tega. Procesa mikronizacije sta bila uspešna, saj so se delci zmanjšali v mikro in nano območje. Posnetki slik s SEM so pokazali, da so bili delci manjši pri procesu SAS, vendar je XRD graf pokazal, da so se delci naproksena strukturno spremenili, kar pa ima vpliv na topnost in biorazpoložljivost naproksena.
Keywords: naproksen, topnost, superkritični fluid, CO2
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1143; Downloads: 102
Full text (2,01 MB) |
5. Precipitacija in aktivnost transglutaminaze v superkritičnem ogljikovem dioksidu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMaja Globočnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava obarjanje encima transglutaminaze (TG), zamreženje TG in optimiranje sinteze zamreženih encimskih skupkov TG (CLEAs TG) v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2) ter določanje aktivnosti TG. Najprej smo preliminarno z magnetno suspenzijsko tehtnico (MSB) izmerili topnost in določili difuzivnost CO2 v encimu. Nato smo encim obarjali in zamreževali v SC CO2 pri različnih pogojih. Preverjali smo vpliv pH in tlaka na aktivnost oborjenega, nezamreženega encima. Pri postopku sinteze CLEAs TG v SC CO2 smo proučili vpliv tlaka in količine dodanega mrežnega povezovalca glutaraldehida (GA) na učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost CLEAs TG. Nazadnje smo proučili še vpliv dodatka ogrodnega proteina albumina iz govejega seruma (BSA) na učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost sintetizirane CLEAs TG.
Rezultati, dobljeni s pomočjo MSB, so pokazali dobro topnost CO2 v encimu TG. Najvišji difuzijski koeficient za sistem CO2/TG smo določili pri tlaku 10 MPa in temperaturi 37 °C. Pri tem tlaku sta najvišjo preostalo aktivnost ohranila tako nezamreženi encim (obarjanje) kot zamreženi encim CLEAs TG (z dodatkom 5 % (v/v) GA). Ob dodatku ogrodnega proteina BSA smo dobili večje in kompaktnejše CLEAs TG.
Keywords: transglutaminaza, precipitacija, zamreženi encimski skupki, superkritični ogljikov dioksid, magnetna suspenzijska tehtnica, topnost ogljikovega dioksida v encimu
Published in DKUM: 06.09.2019; Views: 2404; Downloads: 131
Full text (1,88 MB) |
6. Fazna ravnotežja pri povišanih tlakih za sistema resveratrol/ogljikov dioksid in resveratrol/etanol/ogljikov dioksidAleksandra Verdnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo določili fazna ravnotežja za binarni sistem (resveratrol/ogljikov dioksid) pri 40 °C ter 60 °C v območju tlakov med 40 in 500 barov ter za ternarni sistem (resveratrol/etanol/ogljikov dioksid) pri 60 °C in tlaku 300 barov. Za določitev topnosti smo uporabili statično-analitično metodo. Meritve smo izvajali v visokotlačni optični celici in tako spremljali dogajanje v celici tekom celotnega eksperimenta. Koncentracijo resveratrola v vzorcu smo izmerili spektrofotometrično. Najprej smo določili vpliv tlaka in temperature na topnost resveratrola v superkritičnem CO2. Na podlagi teh rezultatov smo določili optimalne pogoje, kjer je bila topnost resveratrola v CO2 najvišja. Pri teh pogojih smo nato izmerili topnosti resveratrola v CO2 ob prisotnosti etanola kot sotopila. Za binarni sistem smo preučili tudi vpliv gostote plina na topnost komponente. Rezultati kažejo, da lahko že z majhno spremembo tlaka in temperature vplivamo na spremembo gostote plina in posledično tudi na topnost resveratrola v sistemu. Ugotovili smo, da topnost resveratrola narašča s tlakom do 300 barov, kjer dosežemo maksimalno topnost pri konstantni temperaturi. Topnosti so podane v masnih deležih kot masa resveratrola na maso plina v binarnem sistemu, oz. v masnih deležih kot masa komponente (resveratrol, plin, topilo) na maso celotnega vzorca pri ternarnem sistemu. Topnosti resveratrola v CO2 so zelo nizke, a se z višanjem tlaka in z dodatkom sotopila višajo. Določili smo tudi tališča resveratrola pri visokih tlakih in ugotovili, da se temperatura tališča spreminja v odvisnosti od tlaka.
Keywords: superkritični fluidi, fazna ravnotežja, resveratrol, topnost, binarni sistem, ternarni sistem
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1528; Downloads: 248
Full text (3,13 MB) |
7. Proizvodnja tekočega ogljikovega dioksidaMiha Ohman, 2018, master's thesis Abstract: Ogljikov dioksid je pomemben tehnični plin, naravnega izvora je še posebej primeren za živilskopredelovalno industrijo. Magistrsko delo vključuje teoretične osnove postopka razplinjanja vode, sušenja plina, separacije plinske zmesi in različne postopke utekočinjanja plinov. Izvedli smo računalniško simulacijo topnosti ogljikovega dioksida v vodi in utekočinjanja plina s programom Aspen Plus. Računalniške simulacije smo izvedli tako, da smo s spreminjanjem določenih parametrov iskali optimalne obratovalne pogoje.
V magistrskem delu je prikazana primerjava med postopkom utekočinjanja brez zunanjega hladilnega sistema in postopkom utekočinjanja z zunanjim hladilnim sistemom. Ugotovili smo, da je postopek utekočinjanja z zunanjim hladilnim sistemom iz ekonomskega vidika ugodnejša rešitev. Geotermična voda vrtine Be-2-04 vsebuje večje količine raztopljenega ogljikovega dioksida brez prisotnosti H2S in ogljikovodikov. Rezultati računalniške simulacije razpoložljivega naravnega vira ogljikovega dioksida, prisotnega v geotermični vodi vrtine Be-2-04 kažejo, da ima proces proizvodnje in utekočinjanja ogljikovega dioksida velik tržni potencial.
Keywords: ogljikov dioksid, topnost CO2, utekočinjanje CO2, računalniška simulacija, ekonomika
Published in DKUM: 26.03.2018; Views: 1928; Downloads: 70
Full text (5,00 MB) |
8. Topnost organskih spojin v plinih visoke gostote ter matematično modeliranje podatkovKatja Čuš, 2017, master's thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je bil določiti topnost organske spojine (metil acetata) v plinih visoke gostote (tj. superkritičnih fluidih: CO2, N2, Ar) s pomočjo statično-analitične metode ter matematično modelirati podatke s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Namen modeliranja je bil korelirati že obstoječe podatke in napovedati obnašanje sistema v regijah, kjer eksperimentalni rezultati niso dosegljivi. Vse meritve smo izvajali v visokotlačnem avtoklavu.
Rezultati prikazujejo kako lahko majhne spremembe temperature in/ali tlaka povzročijo velike spremembe gostote topila (CO2, N2, Ar) in s tem različne vzajemne topnosti v sistemu snov/superkritični fluid. Eksperimente smo izvajali pri treh različnih temperaturnih pogojih (40 °C, 60 °C in 80 °C) v območju relativno nizkih tlakov (10-170 bar). Ugotovili smo, da se s povečanjem tlaka masni delež zmanjšuje, gostota pa se zmanjšuje s temperaturo in povečuje tlakom.
Keywords: metil acetat, topnost, superkritični fluidi, binarni sistem, matematično modeliranje
Published in DKUM: 25.01.2017; Views: 2454; Downloads: 124
Full text (3,02 MB) |
9. TOPNOST ORGANSKIH TOPIL V PLINIH PRI NIZKIH TLAKIHNina Urbič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je izmeriti ravnotežne topnosti organskih topil v plinih pri nizkih tlakih. Za sistema ogljikov dioksid-metil acetat ter propan-propil acetat smo raziskali fazno obnašanje, kar pomeni vpliv tlaka in temperature na mešljivost, topnost in morebitno inverzijo faz v sistemu. Topnosti smo določili s statično-analitično metodo pri temperaturah 40°C, 60°C in 80°C v visokotlačni optični celici v območju tlakov od 10 bar do 60 bar. Nato smo z ustreznimi računalniškimi orodji izračunali topnost ter določili vpliv temperature in tlaka na topnost. Opazimo, da lahko že z majhnimi spremembami tlaka in temperature povzročimo velike spremembe gostote fluida ter s tem njegove sposobnosti raztapljanja oz. različne topnosti snovi v super kritičnem topilu.
Rezultati so podani v obliki tabel in grafov, ki prikazujejo topnost v masnih deležih kot funkcijo tlaka, temperature oz. gostote plina.
Keywords: binarni sistemi, metil acetat, propil acetat, propan, ogljikov dioksid, topnost
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1745; Downloads: 72
Full text (2,63 MB) |
10. Formulacija biološko aktivnih učinkovin s superkritičnimi fluidiKlara Bigec, 2016, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge z naslovom Formulacija biološko aktivnih učinkovin s superkritičnimi fluidi smo uporabili različne postopke za mikronizacijo. S pomočjo termogravimetrične analize/ diferencialne dinamične kalorimetrije (TGA/DSC) smo preučevali vpliv tlaka in atmosfere na vzorec, kjer je pod visokim tlakom zanemarjen vpliv izhlapevanja, adsorpcije in desorpcije, vpliv tlaka na temperaturo vrelišča oz. tališča ter določili pristnost učinkovine, glede na podatke najdene v literaturi. Določevali smo topnost izbrane učinkovine v CO2, propanu in argonu v visokotlačni optični celici pri sub- in superkritičnih pogojih (pri treh različnih temperaturah, 40° C, 60° C in 80° C ter tlakih do 450 bar). Hkrati smo učinkovini določili tališče pod tlakom sub- in superkritičnega CO2, propana ter argona v odvisnosti od tlaka in ob počasnem zviševanju temperature. Vzorce, katerim smo določali tališča, smo analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS). Uporabili smo tudi eno izmed visokotlačnih metod za zmanjševanje velikosti delcev s superkritičnimi fluidi PGSSTM (Particles from Gas Saturated Solutions = delci iz raztopin, nasičenih s plinom). Kot vzorčni sistem smo uporabili polimer PEG 6000/superkritični CO2/aktivna komponenta. Ta proces uporabljamo pri mikronizaciji za pridobivanje delcev velikostnega reda mikrometer (µm), ki absorbirajo velike koncentracije superkritičnih fluidov. [1] Dobljene delce smo analizirali z LC-MS in TGA/DSC.
Keywords: esomeprazol, superkritični fluidi, topnost, farmacevtska učinkovina, mikronizacija
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 2164; Downloads: 202
Full text (3,05 MB) |
