1. Parametrično modeliranje toplotnega izmenjavalca sušilnega stroja : diplomsko deloPrimož Špegel, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela je razvoj generičnega 3D modela toplotnega izmenjevalca v Siemens NX, ki se uporablja v podjetju Gorenje za razvoj sušilnikov. V uvodu so opisane vrste sušilnikov: ventilacijski, kondenzacijski in s toplotno črpalko. Osrednji del naloge prikazuje postopek modeliranja ključnih komponent, kot so cevni sistemi, lamele in sestavne plošče. Zaključek obravnava parametrično modeliranje z uporabo izrazov in relacij za prilagajanje dimenzij. Prikazane so različne konfiguracije, uporabljene med testiranjem. Rezultat je prilagodljiv model za hitro izdelavo variant glede na zahteve.
Keywords: parametrično modeliranje, generični model, sušilni stroj, toplotni izmenjevalec
Published in DKUM: 19.12.2025; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (3,47 MB) |
2. Strižna trdnost lotnih spojev toplotnih izmenjevalcev : magistrsko deloŽan Dvoršak, 2025, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali strižno trdnost lotnih spojev toplotnih izmenjevalcev, ki so bili izdelani iz nerjavnega jekla in spojeni s postopkom vakuumskega lotanja. V okviru naše raziskave so bili izvedeni statični in dinamični strižni testi, katerih rezultati so nam podali materialne lastnosti spoja in S-N diagram življenjske dobe. V nadaljevanju je bila izvedena metalografska analiza na nepretrganem vzorcu in vzorcu s statično ter dinamično obremenitvijo. Pri tem smo izvedli tudi meritev mikrotrdote na osnovnem materialu in v okolici spoja. Na vzorcih, ki so bili utrujani, pa smo izvedli še fraktografsko analizo v kombinaciji z EDS analizo mikrostrukture. S pomočjo analiz smo uspeli povezati mehanske lastnosti spojev z njihovo mikrostrukturo in opredeliti vpliv difuzije, utrjevanja ter morebitnih napak v spoju z njihovo nosilnostjo in življenjsko dobo.
Keywords: toplotni izmenjevalec, lotni spoj, statični in dinamični strižni testi, metalografska analiza, fraktografska analiza, mikrotrdota
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (6,81 MB) |
3. Površinski mestni toplotni otok v Slovenski BistriciIgor Žiberna, 2024, original scientific article Abstract: V članku so obravnavani intenzivnost, oblika in sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v Slovenski Bistrici. Analizirani so podatki, pridobljeni s pomočjo daljinskega zaznavanja satelita Landsat 8. Prikazane so spremembe mestnega toplotnega otoka po letnih časih. Analizirali smo tudi vpliv rabe tal na intenzivnost mestnega toplotnega otoka v Slovenski Bistrici. V članku smo izpostavili območja v Slovenski Bistrici, ki se močneje pregrevajo, in hkrati opozorili na pomembne blažilne učinke zelenih površin znotraj naselja.
Keywords: mestno podnebje, mestni toplotni otok, toplotna obremenitev, Slovenska Bistrica.
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (6,64 MB)
This document has many files! More... |
4. Preračun izkoristka kogeneracije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. : magistrsko deloPetra Polanec, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je analizirano delovanje soproizvodnje toplote in električne energije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. Uporablja se plinska turbina za proizvodnjo električne energije, iz dimnih plinov pa se zajema toplota s pomočjo toplotnih izmenjevalnikov. Glavni cilj raziskave je določiti toplotni izkoristek sistema pri različnih delovnih parametrih, kot so temperatura gretja dimnih plinih v kanalskim gorilniku, moč elektrarne in tlak pare v uparjalniku.
Rezultati so pokazali, da je toplotni izkoristek sistema v območju med 20 % in 40 %. Potrjeno je, da uporaba kanalskega gorilnika poveča izkoristek, saj dvigne temperaturo dimnih plinih in poveča prenos toplote. Moč plinske elektrarne sama po sebi ni imela bistvenega vpliva na toplotni izkoristek, saj se pri manjši moči porabi manj zemeljskega plina. Najnižji izkoristek je zaznan v primerih, ko pregrevanje dimnih plinov ni bilo izvedeno.
Skupni izkoristek sistema je dosegal do 70 %, kar potrjuje učinkovito delovanje sistema soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). Rezultati prispevajo k optimizaciji parametrov sistema ter izboljšanju energetske učinkovitosti, kar ima pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju virov.
Keywords: soproizvodnja toplotne in električne energije, proizvodnja pare, toplotni izmenjevalnik, uparjalnik, plinska turbina, toplotni izkoristek, prenos toplote
Published in DKUM: 26.02.2025; Views: 0; Downloads: 45
Full text (5,12 MB) |
5. Mehanska karakterizacija in metalografska analiza lotnih spojev za toplotne izmenjevalce : magistrsko deloErik Rihter, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo ugotovili lastnosti toplotnih izmenjevalcev iz nerjavnega jekla in bakrene folije s pomočjo mehanskih preizkusov, metalografske in fraktografske analize ter meritvami mikrotrdote. Za rezultate dinamičnih testov smo izračunali koeficient in eksponent trdnosti pri utrujanju. Metalografsko analizo smo naredili na vzorcu osnovnega materiala, nepretrganega spoja in pretrganih preizkušancev mehanskih preizkusov. Na vzorcih dinamičnih preizkušancev smo izvedli tudi fraktografsko analizo. Meritve mikrotrdote HV0,1 smo opravili na nerjavnem jeklu, v okolici spoja in na utrujanih vzorcih. Z mikrostrukturnimi analizami in meritvami mikrotrdote smo ugotovili, da pride do utrjevanja materiala glede na amplitudo obremenjevanja.
Keywords: toplotni izmenjevalec, lotni spoj, eksperimentalne raziskave, metalografska analiza, fraktografska analiza, mikrotrdota
Published in DKUM: 11.02.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (6,19 MB) |
6. Izkoriščanje odpadne toplote kompresorske postaje za ogrevanje sanitarne vode : diplomsko deloNejc Pritržnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vijačni kompresor v kompresorski postaji Premogovnika Velenje d. o. o. Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, če je mogoče toplotno energijo, ki se generira pri delovanju vijačnega kompresorja, uporabiti za segrevanje sanitarne vode do vsaj 65 °C. Večji del odpadne toplote se pri delovanju vijačnega kompresorja prenese na hladilno olje, preko katerega lahko v ploščnem toplotnem prenosniku to energijo uporabimo za segrevanje sanitarne vode. Z izvedbo eksperimentalnih meritev na samemu vijačnemu kompresorju smo dobili realni vpogled, da lahko segrejemo vodo nad 65 °C in dosežemo maksimalno toplotno moč 94 kW in tako potrdimo postavljene hipoteze. Po opravljenih eksperimentalnih meritvah smo le te podkrepili s teoretičnim inženirskim izračunom ploščnega prenosnika toplote. Ugotovili smo, da je ujemanje zadovoljivo, kar potrjuje, da teoretični izračun sledi eksperimentalnim meritvam in lahko služi kot model za napovedovanje izkoriščanja toplotne energije pri različnih pogojih obratovanja.
Keywords: vijačni kompresor, ploščni toplotni prenosnik, odpadna toplota, sanitarna voda, eksperimentalne meritve, toplotna moč, teoretični izračun, računski model
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (2,75 MB) |
7. Mestna klima Dravograda, Slovenj Gradca in Raven na Koroškem : magistrsko deloIvo Polenik Dvornik, 2024, master's thesis Abstract: Spreminjanje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje namreč v mestih proizvedemo veliko umetne energije. Z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco ter z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo tudi na lokalno zračno cirkulacijo. Tako človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, smer ter hitrost vetra in višino padavin. Vse te spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične t. i. »mestne klime«, za katero so značilne višje temperature od tistih v okolici mesta. Toplotni otok Dravograda, mesta Slovenj Gradec in Raven na Koroškem je najizrazitejši v središčih naselij, od koder se glede na različne vremenske tipe širi v različne smeri. Na obliko toplotnega otoka v vseh treh naseljih poleg gostote pozidanosti, gostote prebivalstva in antropogenega vnosa energije, vpliva še relief, večje vodne površine ter zelene površine. Oblika in intenziteta toplotnega otoka se tekom dneva spreminja. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo v različnih delih naselij.
Keywords: Mestna klima, toplotni otok, temperaturne razlike med mestom in okolico, temperaturni profil
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 135; Downloads: 36
Full text (23,08 MB) |
8. Sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v MariboruIgor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Keywords: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Published in DKUM: 29.05.2024; Views: 174; Downloads: 35
Full text (11,64 MB)
This document has many files! More... |
9. Analiza uporabe nanotekočin v toplotnih prenosnikih : magistrsko deloAndrej Špiler, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana simulacija toplotnega prenosnika v krožni zanki, v katerem je nanotekočina. Nanotekočina je stabilna suspenzija majhnih delcev v nosilni tekočini. V magistrskem delu je nosilni medij voda, v kateri so nanodelci Al2O3. Simulacija se je izvedla v programskem paketu Ansys Fluent. Geometrija toplotnega prenosnika je bila narejena po toplotnem prenosniku, uporabljenem pri eksperimentu, ki sta ga izvedla Cobanoglu in Haktan Karadeniz v delu ''Effect of nanofluic thermophysical propertis on the performance prediciton of single-phase natural ciculation loops'' [1]. Za opis snovnih lastnosti nanotekočin, ki so temperaturno in koncentracijsko odvisne, se je uporabil UDF (User Defined Function). Gibanje in obnašanje nanodelcev v tekočini se je v programski paket Ansys Fluent vstavilo kot UDS (User defined Scalar). Rezultati cevi premera 4,75 mm so se primerjali z rezultati iz eksperimenta [1] pri toplotnih močeh 10, 30 in 50 W. Naknadno so se naredile simulacije za premere 3, 4, 5 in 6 mm ter pregledal se je izkoristek glede na večanje koncentracije nanodelcev. Rezultati so pokazali, da se z višanjem koncentracije nanodelcev veča izkoristek toplotnega prenosnika in manjša hitrost tekočine.
Keywords: prenos toplote, toplotni prenosniki, nanodelci, nanotekočine, Ansys Fluent, UDF, UDS
Published in DKUM: 03.04.2024; Views: 253; Downloads: 57
Full text (9,81 MB) |
10. |
