1. Vpliv podnebnih sprememb na varnost svetovne populacije : magistrsko deloNoemi Kapelj, 2024, master's thesis Abstract: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno. Keywords: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 240; Downloads: 97
Full text (1,67 MB) |
2. Analiza pripravljenosti slovenskega trga na električna vozila : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaDijana Arsova, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga temelji na osnovi analize pripravljenosti uporabe električnih vozil na slovenskem ozemlju. V nalogi smo zajeli razvoj električnih vozil, njihovo stagnacijo ter njihovo uporabo danes. Dotaknili smo se tudi podnebnih sprememb, ki nastanejo zaradi emisij toplogrednih plinov. Diplomska naloga prav tako zajema javnomnenjsko analizo, ali je večina prebivalstva v Sloveniji pripravljena narediti zamenjavo vozil na notranje izgorevanje z vozili na električni pogon. Poleg tega smo raziskali, kakšne so napovedi Evropske unije in Slovenije v zvezi z uporabo električnih vozil. Obravnavali smo prav tako prednosti in slabosti, ki jih imajo električna vozila, ter kakšne prispevke nam lahko prinese nakup električnega vozila. V zadnjem delu diplomske naloge smo analizirali podatke in poiskali rešitev, in sicer katero električno vozilo bo najbolj primerno za prodajni slovenski trg. Keywords: električna vozila, podnebne spremembe, Evropska unija, promet, onesnaževanje, toplogredni plini Published in DKUM: 16.01.2023; Views: 676; Downloads: 106
Full text (2,85 MB) |
3. Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko deloEtjan Kiralj, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji. Keywords: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 651; Downloads: 64
Full text (2,96 MB) |
4. Vloga co2 certifikatov včeraj, danes, jutri : diplomsko deloAljaž Škoda, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje trenutno največjega sistema v boju s podnebno krizo na svetu – EU-sistem trgovanja z emisijami (EU ETS). Na začetku diplomskega dela so prestavljene prvotna zasnova sistema trgovanja s certifikati CO2 in pomanjkljivosti, ki so bile odpravljene v nadaljnjih letih delovanja sistema. V diplomskem delu so opisani razvoj sistema in posledice, ki so bile povod za spreminjanje energetske podobe Slovenije in Evrope. Predstavljeni so tudi izračuni, po katerih se določajo izpusti emisij toplogrednih plinov, in monitoring emisij v realnem času. Keywords: emisijski kupon, toplogredni plini, obnovljivi viri energije, ogljična nevtralnost Published in DKUM: 01.04.2022; Views: 1155; Downloads: 89
Full text (2,18 MB) |
5. Poznavanje električne mobilnosti v SlovenijiKarmen Enci, 2020, bachelor thesis/paper Abstract: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji. Keywords: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 2082; Downloads: 277
Full text (2,19 MB) |
6. Primerjalna analiza pristopov zmanjševanja emisij CO2 v podjetjihMilena Pogorevc, 2016, master's thesis Abstract: Hiter razvoj tehnologij in potrošniški način življenja prinašata velika tveganja podnebnih sprememb v globalnem okolju, zaradi česar je potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki neposredno vplivajo na učinek tople grede in s tem prispevajo h globalnemu segrevanju ter vplivajo na podnebni sistem. Globalno prizadevanje za zniževanje emisij toplogrednih plinov in trajnostni razvoj sta postali poglavitni nalogi politike Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam.
V nalogi predstavljamo razsežnost problema podnebnih sprememb, mednarodno prizadevanje za reševanje podnebnih sprememb ter različne pristope za zmanjševanje emisij CO2 oziroma toplogrednih plinov v podjetjih. Podrobneje predstavljamo sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Sloveniji in določevanje ogljičnega odtisa za organizacijo. V empiričnem delu smo opravili celovito oceno dveh pristopov zniževanja emisij CO2 oziroma toplogrednih plinov: sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji in določevanja ogljičnega odtisa za organizacije. Na podlagi opravljenih SWOT analiz smo opravili primerjalno analizo obeh pristopov ter preučili, kako se pristopa medsebojno dopolnjujeta.
Ogljični odtis organizacije ponazarja količine emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzroča organizacija. Predstavlja prostovoljni instrument, s katerim organizacije zmanjšujejo svoj negativni vpliv na okolje. Zaradi velike razsežnosti problema podnebnih sprememb postaja v zadnjih letih vse bolj priljubljen. Iz rezultatov opravljene ekstrapolacije trenda, ki se sicer lahko, zaradi zunanjih dejavnikov, tudi spremeni, smo ob določenih omejitvah glede dostopnosti podatkov napovedali naraščanje poročanja o emisijah toplogrednih plinov tudi v prihodnosti.
Sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji, ki za nekatera podjetja predstavlja obvezen pristop za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, trenutno zaradi nizke cene emisijskih kuponov ni zadostni spodbujevalec za naložbe v nizkoogljične tehnologije. Nizka cena kuponov je tudi v preteklosti za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji predstavljala za sistem veliko težavo.
Na podlagi izsledkov opravljene raziskave o preverljivosti in primerljivosti pridobljenih podatkov obeh pristopov ugotavljamo, da je za zagotovitev preverljivih in primerljivih pridobljenih podatkov in s tem širšo uporabo rezultatov posameznih pristopov potrebno natančno določiti metodologijo za izvajanje posameznega pristopa. Področje sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji je zakonsko urejeno, z uveljavljeno metodologijo, ki zagotavlja preverljive in primerljive podatke. Za izračun ogljičnega odtisa so bile na mednarodni ravni na različnih ravneh razvite številne metodologije in modeli, zato je potrebno za preverljive in primerljive rezultate natančno in jasno določiti merila, predpostavke in omejitve za njegov izračun. Eden najbolj uveljavljenih standardov, ki daje podrobna navodila o metodah izračuna, je GHG Protocol: A corporate accounting and reporting standard.
Oba preučevana pristopa se medsebojno sinergijsko dopolnjujeta ter ob natančnem in doslednem izvajanju uspešno pripomoreta k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v organizaciji. Keywords: podnebne spremembe, toplogredni plini, ogljični odtis organizacije, sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji, SWOT analiza Published in DKUM: 12.12.2016; Views: 1947; Downloads: 302
Full text (1,39 MB) |
7. ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN TRGOVANJE Z EMISIJSKIMI KUPONIAndreja Plazovnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo proučevali zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v EU z emisijskimi shemami. Zanimalo nas je ali bo EU dosegla zastavljeni kratkoročni podnebni cilj 20 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Pri iskanju odgovora na to vprašanje smo proučili zastavljeno podnebno politiko EU in najpomembnejši mehanizem za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v EU, to je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. Pri tem nas je zanimalo kaj je vplivalo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2005-2012, kateri so bili največji problemi pri zmanjševanju emisij in kako še bo EU zmanjševala emisije toplogrednih plinov do leta 2020, da bo dosegla zastavljeni kratkoročni podnebni cilj.
Trgovanje z emisijskimi kuponi je razdeljeno v tri časovna obdobja, ki so trajala od 2005 do 2007, od 2008 do 2012 in od 2013 do 2020. V prvem trgovalnem obdobju se je EU soočala z začetnimi težavami pri vzpostavitvi potrebne infrastrukture, z veliko volatilnostjo cen ogljika in s presežkom emisijskih kuponov ob koncu trgovalnega obdobja. V drugem trgovalnem obdobju je EU uspela zpostaviti bolj stabilne cene ogljika, vendar je gopodarska kriza v letu 2009 prispevala k manjšim emisij toplogrednih plinov in znova k presežku emisijskih kuponov ob koncu trgovalnega obdobja. V tretjem trgovalnem obdobju, ki se je pričelo izvajati v 2013, EU išče rešitve za problem kopičenja presežka emisijskih kuponov, ki se bo kot kaže, nadaljeval tudi v naslednjem trgovalnem obdobju. Keywords: toplogredni plini, EU, trgovanje z emisijami Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1773; Downloads: 235
Full text (1,55 MB) |
8. Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020Jana Hudernik, 2015, master's thesis Abstract: Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija.
Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002.
Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost.
Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah. Keywords: Bioplin, mikro bioplinske elektrarne, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, zelena energija, podnebne spremembe, toplogredni plini. Published in DKUM: 10.02.2016; Views: 1633; Downloads: 213
Full text (1,80 MB) |
9. UKREPI DRŽAV NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA EMISIJ FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH PLINOVDanko Medved, 2015, undergraduate thesis Abstract: Zaradi vse večje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica industrijskega razvoja zadnjih nekaj desetletij, ima učinek tople grede vedno večji negativni vpliv na življenje na Zemlji. K učinku tople grede še bolj prispevajo močni fluorirani toplogredni plini z velikokrat večjim potencialom globalnega segrevanja v primerjavi z naravnimi toplogrednimi plini. To pomeni, da imajo lahko tudi majhne koncentracije teh plinov v ozračju velik vpliv na globalne temperature.
Problem globalnega segrevanja je dolgo časa bil zanemarjen v današnjih razvitih državah, ki so s svojim pospešenim razvojem največ prispevale k onesnaževanju okolja, katerega negativne posledice čuti danes celotno človeštvo. Z istim problemom se danes soočajo tudi države v razvoju, pri katerih dodaten problem predstavlja pritisk razvitih držav za sprejemanje novih okoljskih standardov in zakonov.
Javnost je rabila dolgo časa, da naredi konkretne korake glede zmanjševanja emisij, ne samo fluoriranih, ampak vseh toplogrednih plinov. Leta 1987 je bil sprejet Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in zajema CFC in HCFC, ki poleg uničevanja ozona prispevajo k učinku tople grede. 10 let kasneje je bil sprejet Kjotski protokol, ki zajema ostale fluorirane toplogredne pline (HFC, PFC in SF6), in poskuša s pomočjo svojih mehanizmov znižati stroške državam na področju zmanjševanja toplogrednih plinov.
Evropska unija in njene države članice trenutno sprejemajo različne regulativne ukrepe za nadzor emisij fluoriranih toplogrednih plinov, s katerimi naj bi zmanjšali emisije teh plinov za 2/3 do leta 2030 v primerjavi z letom 2014. Keywords: globalno segrevanje, fluorirani toplogredni plini, Montrealski protokol, Kjotski protokol, tržni mehanizmi, regulativa Evropske Unije Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1465; Downloads: 234
Full text (1,49 MB) |
10. |