| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SPORAZUMEVANJE Z BOLNIKOM V VEČJEZIČNI DRUŽBI
Romana Mlinarič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Sporazumevanje z bolnikom v večjezični družbi temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil ugotoviti stanje na področju sporazumevanja v medicinskem okolju. Osrednje vprašanje diplomskega dela je bil način sporazumevanja z bolniki, ki ne govorijo slovenskega jezika. Nadalje je bil cilj diplomskega dela ugotoviti pogostost obiska tujcev pri dežurnem zdravniku, obstoj uradno prevedenega obrazca za pisno privolitev za določene posege ter poučnost zaposlenih v zdravstvenih ustanovah o pravici bolnika do tolmača, sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami in tolmači, ki pokrivajo področje zdravstva, ter pomen znanja jezikov v zdravstvenem okolju. V ta namen je empirični del diplomskega dela temeljil na dveh raziskovalnih metodah, deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi. Ugotovljeno je bilo, da se zaposleni v zdravstvenih ustanovah z bolniki, ki ne govorijo slovenskega jezika, sporazumevajo s pomočjo bolnikovih sorodnikov, kolegov ali pa poiščejo skupni tuji jezik (angleški, nemški, hrvaški). Rezultati so pokazali, da najpogosteje obiščejo dežurnega zdravnika domači bolniki in ne tujci. Ugotovljeno je bilo tudi, da v večini zdravstvenih ustanov ni uradno prevedenega obrazca za pisno privolitev za določene posege. Rezultati so med drugim tudi pokazali, da so zaposleni v zdravstvenih ustanovah sicer seznanjeni s pravico bolnika do uradnega tolmača, vendar pa ne sodelujejo s tolmači, ki bi pokrivali področje zdravstva. Končno je bilo ugotovljeno, da znanje tujega jezika obnavlja oz. pridobiva malo zaposlenih, kljub temu pa se ne da sklepati, da se znanju tujega jezika ne daje velikega pomena, saj se znanje le-tega, v kolikor to dopušča pristojnost, upošteva pri zaposlovanju novih sodelavcev.
Keywords: tolmačenje za skupnost, sporazumevanje v zdravstvu, pravice bolnikov
Published: 18.07.2014; Views: 642; Downloads: 80
.pdf Full text (969,99 KB)

2.
OSVEŠČENOST O GLUHIH KOT JEZIKOVNI IN KULTURNI MANJŠINI V SLOVENIJI
Jessica Rebecca Metelko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja prevodoslovno-sociološko raziskavo na področju osveščenosti slišeče večine o gluhih kot jezikovni in kulturni manjšini v Sloveniji. Gluhota je ravno zaradi svoje nevidnosti opredeljena kot najtežja invalidnost. Za razliko od slepote ali druge telesne invalidnosti, gluhih okoli sebe sprva ne opazimo. Opazimo šele način komunikacije, ki temelji na vizualnih elementih. Znakovno sporazumevanje ima v okviru prevodoslovja, kot mlade znanstvene vede, poseben pomen. V prvem delu diplomske naloge so predstavljene prevodoslovne in sociološke teoretične osnove, ki izhajajo iz strokovne literature. Opisane so zdravstvene osnove gluhote, kot sta stopnja in vzroki za izgubo sluha. S sociološkega vidika sta podrobneje predstavljena izobraževanje gluhih ter družbeni položaj gluhih tako v preteklosti kot sedanjosti. S prevodoslovnega vidika so prav tako obravnavani način komunikacije gluhih, znakovni jezik ter delo tolmačev slovenskega znakovnega jezika. Drugi del diplomske naloge temelji na empiričnih osnovah, ki naj bi potrdile teoretična izhodišča. Za potrditev le-teh z izkušnjami je bil narejen intervju s sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, gospodom Milanom Kotnikom, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj podal mnenje o delu z gluhimi, osveščanju javnosti in položaju gluhih v družbi. Poleg intervjuja sta bili izvedeni dve spletni anketi, ena v Sloveniji in druga v Avstriji. Podatki potrjujejo hipoteze, da je slišeča večina nezadostno osveščena o gluhih kot jezikovni in kulturni manjšini, da večina slišečih še ni bila v stiku z gluho osebo, ter da bi po njihovem mnenju večja osveščenost pripomogla k večji tolerantnosti in enakopravnejši obravnavi gluhih, ki so, glede na njihove posebne komunikacijske sposobnosti, izločeni iz globalnega in enakopravnega diskurza. Ovržena je bila hipoteza, da se slišeči večino ne zavedajo diskriminacije gluhih. Odgovori anketirancev jasno kažejo, da se zavedajo težav na področju izobraževanja, zaposlovanja in komunikacije. Prav tako je potrjena hipoteza o enaki stopnji osveščenosti o gluhih v Sloveniji in Avstriji. Sicer povprečni rezultati kažejo odstopanje v stopnji osveščenosti o gluhih, vendar je potrebno poudariti, da so tako slovenski kot tudi avstrijski anketiranci identično pravilno in napačno ocenjevali veljavnost trditev.
Keywords: prevodoslovje, znakovni jezik, tolmač, tolmačenje za skupnost, diskriminacija, segregacija, integracija
Published: 15.10.2014; Views: 935; Downloads: 268
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica