1. Pomen skupnostnega tolmačenja pri premagovanju komunikacijskih ovir na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije : magistrsko deloAnemari Pušnik, 2024, master's thesis Abstract: Skupnostno tolmačenje je pogosta oblika tolmačenja v Sloveniji, ki tujejezičnim osebam omogoča dostop do javnih storitev. Zaposleni na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se dnevno srečujejo s tujejezičnimi strankami in se posledično zaradi neznanja tujih jezikov soočajo s številnimi komunikacijskimi ovirami. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako se zaposleni na ZZZS spopadajo s temi ovirami in kakšen je pomen skupnostnega tolmačenja v teh ustanovah. Želeli smo dokazati, da zaposleni na ZZZS niso seznanjeni s skupnostnim tolmačenjem in da se zaradi neprisotnosti tolmačev pogosto soočajo s komunikacijskimi težavami. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa smo zasnovali na podlagi anketnega vprašalnika. Z izsledki smo dokazali, da zaposleni na ZZZS niso seznanjeni s skupnostnim tolmačenjem in da morajo pri svojem delu redno premagovati komunikacijske ovire. Poleg tega smo ugotovili, da ZZZS tujejezičnim strankam ne zagotavlja tolmačev in da se večina zaposlenih zaveda, da bi tolmač olajšal sporazumevanje s tujejezičnimi strankami. Keywords: skupnostno tolmačenje, javna uprava, komunikacijske ovire, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 24 Full text (1,55 MB) |
2. Vpliv pomanjkanja znanja slovenskega jezika na usvajanje tujega jezika na prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo : magistrsko deloTjaša Vovko, 2024, master's thesis Abstract: Materni jezik ima pri procesu usvajanja tujega jezika pomembno vlogo. V preteklosti se je raba maternega jezika pri pouku tujega jezika spreminjala – nekateri raziskovalci so rabo materinščine zagovarjali, drugi pa so ji strogo nasprotovali. V magistrski nalogi smo raziskali, v kolikšni meri se slovenščina uporablja pri poučevanju tujega jezika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah in kakšne so posledice njene uporabe. Pri raziskavi je sodelovalo 36 učencev devetega razreda osnovne šole, 69 dijakov prvega letnika srednje šole, prav tako pa so sodelovale tudi tri osnovnošolske učiteljice in štiri srednješolske profesorice. Rezultati raziskave so pokazali, da je znanje slovenskega jezika pri usvajanju tujega jezika še kako pomembno, saj se slovnične strukture in pravila ponavljajo, posledično pa je učenje tujega jezika hitrejše in lažje. Ugotovili smo tudi, da je znanje tujega jezika pri osnovnošolcih in srednješolcih na vedno višji stopnji, znanje slovenščine pa se slabša, kar je zelo skrb vzbujajoč podatek. Učiteljice in profesorice predlagajo povečan obseg obveznega branja, saj bi se po njihovem mnenju tako izboljšalo znanje maternega jezika, posledično pa bi s tem olajšali usvajanje tujega jezika. Keywords: materni jezik, usvajanje tujega jezika, prevajanje in tolmačenje, metode poučevanja tujih jezikov Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 15 Full text (2,03 MB) |
3. Prevajanje javnih listin na primeru slovenskih in nemških dokumentov : magistrsko deloNika Zupan, 2024, master's thesis Abstract: Pričujoče magistrsko delo analizira in primerja prevode slovenskih in nemških javnih listin ter uradnih dokumentov, ki jih potrebujemo pri morebitni zaposlitvi v tujini. Gre za medinstitucionalno komunikacijo, ki je v porastu glede na globalni in večjezični delovni trg, saj pri iskanju zaposlitve v tujini potrebujemo prevode različnih dokumentov, med katere sodijo tudi javne listine, s katerimi dokazujemo svojo identiteto, zakonsko zvezo ali izobrazbo. V našem primeru se bo raziskava osredotočila na posebnosti nemškega in slovenskega govornega področja. Javne listine pridobimo pri državnih organih, prevajajo se zato, da lahko tuje javne organe, ustanove in morebitne prihodnje delodajalce seznanimo z relevantnimi podatki, kot so izobrazba, mesto bivanja, zakonska zveza ali delovne izkušnje. V teoretičnem delu bomo opredelili pomen in vlogo javnih listin, predstavili njihove značilnosti in osvetlili prevode dokumentov v Sloveniji in na nemškem govornem področju. Oprli se bomo na teorijo skoposa (Reiß/Vermeer, 1984), ki v ospredje funkcionalnega pristopa postavlja namen in cilj prevoda ter pomen ciljne kulture. Predstavili bomo vlogo prevajalca oziroma sodnega tolmača kot medkulturnega posrednika in strokovnjaka za oba jezika. V empiričnem delu magistrske naloge bomo v raziskovalnem korpusu zajeli prevode in primere treh javnih listin – rojstnega lista, poročnega lista in diplome. Izbrane listine in dokumenti smo prevedli in primerjali z izvirnikom v slovenščini ali nemščini. V zaključnem delu magistrskega dela smo predstavili težave in izzive, s katerimi se prevajalci in sodni tolmači srečujejo pri prevajanju javnih listin in dokumentov v slovenskem in nemškem jeziku, saj gre za konvencionalna in kulturno zaznamovana besedila. Keywords: medinstitucionalna komunikacija, sodno tolmačenje, prevajanje slovenskih in nemških javnih listin, teorija skoposa Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 213; Downloads: 28 Full text (4,37 MB) |
4. Skupnostno tolmačenje v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor : magistrsko deloBarbara Muhič, 2023, master's thesis Abstract: Tolmačenje je eden izmed najzahtevnejših in najstarejših poklicev. V današnjem času je zaradi vse pogostejših migracij potreba po skupnostnih tolmačih vedno večja. Glavni cilj našega magistrskega dela je bilo dokazati, da so tolmači v zdravstvu aktivni udeleženci v dialoški situaciji in ne zavzemajo le vloge »kanala« oz. prenosnika sporočila, kot to predvideva literatura. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa temelji na anketnem vprašalniku. Dokazali smo, da tolmačke niso formalno usposobljene za tolmačenje v zdravstvu in potrdili, da ob tolmačenju opravljajo še številne druge naloge. Odgovori anketnega vprašalnika so pokazali tudi, da tolmačke nimajo dovolj časa in ne prejmejo gradiva za ustrezno pripravo na zdravstveno obravnavo. Potrdili smo lahko, da se tolmačke zavedajo pomena kulturnih kompetenc pri zagotavljanju uspešne komunikacije. Predpostavili smo, da tolmači aktivno posegajo v komunikacijo, kar smo z našo raziskavo potrdili in tako dokazali, da obstajajo vrzeli med teorijo in prakso. Keywords: tolmačenje za skupnost, vloga tolmača, tolmačenje v zdravstvu, profesionalizacija, model »kanala« Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 437; Downloads: 85 Full text (1,16 MB) |
5. Izzivi večjezične komunikacije na Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor : magistrsko deloMaša Jazbec, 2023, master's thesis Abstract: Družbeno angažirano prevodoslovje, tolmačenje za potrebe skupnosti in večjezična komunikacija v zadnjem obdobju pridobivajo pomen, saj so globalizacijski in migracijski tokovi tudi v Sloveniji prispevali k spremembam v strukturi prebivalstva. V magistrskem delu obravnavamo tuje državljane, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, vendar potrebujejo zdravstveno oskrbo ali nujno medicinsko pomoč. Gre za ranljive skupine državljanov, ki zaradi pomanjkljivega znanja jezika potrebujejo pomoč pri sporazumevanju z državnimi organi, uradi in javnimi ustanovami. V ospredje razprave postavljamo človekove pravice do sporazumevanja, opredeljene v evropskih direktivah, s katerimi tudi v zdravstvu urejamo in zagotavljamo pravico do pomoči pri sporazumevanju, za kar potrebujemo strokovno izobražene tolmače ter prevajalce. V pričujočem magistrskem delu analiziramo komunikacijske izzive med zdravstvenimi delavci in tujejezičnimi pacienti na Urgentnem centru UKC Maribor. Zanimalo nas je, s katerimi sporazumevalnimi težavami se pri obravnavi tujejezičnih pacientov srečujejo zdravstveni delavci na Urgentnem centru UKC Maribor in kako rešujejo morebitne komunikacijske izzive.
V teoretičnem delu smo opredelili večjezično sporazumevanje v zdravstvu in osvetlili pomen kulturnega ozadja pri sporazumevanju med zdravnikom ter pacientom. Pri tem smo se oprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevodoslovne teorije postavlja pomen in vlogo prevajalca ali tolmača kot medkulturnega posrednika ter izvedenca za določeno področje. V luči družbeno angažiranega prevodoslovja smo predstavili pomen tolmačenja za potrebe skupnosti in orisali veljavno zakonodajo na področju zdravstva ter tujejezičnih pacientov tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije. V razpravo smo vključili tudi osnovne značilnosti strokovnega jezika in prevajanja medicinske terminologije.
V empiričnem delu smo pripravili anketne vprašalnike za štiri ciljne skupine na UKC Maribor: medicinsko osebje Urgentnega centra; reševalce Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; tujejezične paciente in zaposlene v prevajalski službi UKC Maribor. Z anketo smo preverili, katere jezike obvladajo zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor in reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; kolikšen je delež tujejezičnih pacientov na Urgentnem centru UKC Maribor, ali so pri sporazumevanju s tujimi pacienti prisotni tolmači in ali so izvidi, ki jih tujejezični pacienti prejmejo po obravnavi, prevedeni. Na osnovi odgovorov, pridobljenih z anketami in intervjuji, smo ugotovili, koliko so zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor pripravljeni na izzive večjezične komunikacije pri obravnavi tujih državljanov, in podali predloge možnih izboljšav. Keywords: večjezična komunikacija, teorija skoposa, tolmačenje za potrebe skupnosti, tujejezični pacient, zdravnik Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 646; Downloads: 96 Full text (1,41 MB) |
6. Vloga in pomen tolmačenja za Slovensko policijo : magistrsko deloValentina Slatinek, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo tolmačenja pri tuje govorečih pridržanih državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo uradnega jezika države, v našem primeru slovenščine, s posebnim poudarkom na sodelovanju Policije in sodnih tolmačev. Jezik lahko povzroči ranljivost določene družbene skupine ali posameznika, saj nerazumevanje jezika zmanjšuje zmožnosti za zaščito lastnih interesov.
Med ranljivo populacijo štejemo tudi tuje državljane, pridržane na policijski postaji zaradi suma kaznivega dejanja, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, zato so pri sporazumevanju s policisti odvisni od tolmača. Govorimo o posameznikih, ki imajo v določeni situaciji omejeno sposobnost sporazumevanja, zato se je v zadnjem obdobju povpraševanje po tolmaških storitvah v Sloveniji povečalo tudi na področju policijske dejavnosti. Vse več tujih državljanov, osumljenih in pridržanih zaradi kaznivih dejanj, potrebuje sodno tolmačenje že v fazi pridržanja na policijski postaji in pozneje tekom preiskovalnega ter morebitnega sodnega postopka. Zato smo v magistrskem delu preučili sodelovanje slovenske Policije in sodnih tolmačev ter na osnovi opravljene ankete izluščili mnenje policistov glede vloge in pomena sodnih tolmačev pri njihovem delu. Število osumljenih oseb, ki ne razumejo in ne govorijo slovenskega jezika, narašča, zato domnevamo, da se je povečala tudi potreba po tolmačih. Sodni tolmači v primeru pridržanja tuje osebe zagotovijo ustrezno sporazumevanje med tujim državljanom ter pristojnimi osebami na Policiji. Z empirično raziskavo smo ugotovili, s kakšnimi komunikacijskimi težavami se pri svojem delu srečuje Policija in kako poteka sporazumevanje s tujejezičnimi državljani, ki so bili pridržani zaradi suma kaznivega dejanja.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tolmačeslovja kot mlade znanstvene discipline, ki zaradi povečanih globalizacijskih in migracijskih tokov doživlja razcvet od konca 20. stoletja. Pojasnili smo razlike med tolmačenjem, konferenčnim tolmačenjem in sodnim tolmačenjem ter povzeli značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Oprli smo se na zakonodajo, ki opredeljuje poklic sodnega tolmača , njegove obveznosti in dolžnosti s poudarkom na vlogi in pomenu tolmača pri delu s Policijo ter v sodni dvorani. Pri tem smo osvetlili raziskave in prevodoslovne ugotovitve na raziskave in prevodoslovne ugotovitve Gorjanca (2018), Prunča (2010), Setoona in Dawranta (2016), Markičeve (2018), Kadrićeve (2019), Pöchhackerja (2004) in Gileja (1998).
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno posredovali Generalni policijski upravi v odobritev. Z anketo smo ugotovili, ali potreba po tolmačih pri Policiji narašča glede na pospešene globalizacijske in migracijske tokove, ali za določene jezike, kot so farsi, albanščina in kitajščina, primanjkuje sodnih tolmačev, ter ali izobraževanje sodnih tolmačev zahteva nove pristope na področju izobraževanja poklicnih tolmačev ter nove specializirane univerzitetne programe. Keywords: tolmačeslovje, sodno tolmačenje, medkulturna komunikacija, tujejezično sporazumevanje, policija Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 629; Downloads: 70 Full text (1,40 MB) |
7. Slovenščina v Evropskem parlamentu : tolmačenja plenarnih zasedanjAlenka Valh Lopert, 2019, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Od slovenskih tolmačev v Evropskem parlamentu se ob izjemni jezikovni kompetenci v tujem jeziku zahteva tudi odličnost v materinščini. Upoštevati pa je treba omejeno zmožnost pomnjenja v skopo odmerjenem času in stres, prav ta dejavnika namreč privedeta do določenih odstopanj od trenutne jezikovne norme. V prispevku so ta predstavljena na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovja, oblikoslovja, skladnje, besedja do stila), zapisana po naključno izbranih zvočnih posnetkih simultanih tolmačenj plenarnih zasedanj v Evropskem parlamentu v Bruslju od junija do decembra 2017. Keywords: slovenščina, Evropski parlament, simultano tolmačenje, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 660; Downloads: 21 Link to full text |
8. Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v Sloveniji (RTV SLO)) : diplomsko deloLaura Horvat, 2021, undergraduate thesis Abstract: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. Keywords: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 949; Downloads: 98 Full text (1,25 MB) |
9. Analiza izbranih govorov in njihovih simultanih tolmačenj v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije leta 2008Nik Veličkovič, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bralca seznaniti s tolmačenjem, vrstami tolmačenja,
kakovostjo tolmačenja, stresom, kognitivnim stresom po Lazarusu (1966) in Hartmanu (2011), s stresorji, posledicami stresa, stresom pri tolmačenju na podlagi raziskav Cooperja (1982), Moser-Mercer (1998) in AIIC (2002). V empiričnem delu želimo bralcu na podlagi analize sedmih govorov in njihovih tolmačenj predstaviti ujemanja in razhajanja ter težave, s katerimi so se soočali tolmači med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, ki je potekalo leta 2008. Keywords: tolmačenje, stres, predsedovanje Slovenije, Evropska Unija Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 961; Downloads: 95 Full text (2,95 MB) |
10. Vpliv slušne lateralizacije na uspešnost pri simultanem tolmačenju številNika Blagne, 2020, master's thesis Abstract: Simultano tolmačenje je ustno prevajanje govorjenega besedila iz izvirnega v ciljni jezik. Ključnega pomena je tisto, kar tolmač sliši, velik vpliv pri tem pa ima slušna lateralizacija. Glavni cilj našega dela je bilo zato dokazati, da je simultano tolmačenje uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, predvsem z desnim, ki je neposredno povezano z levo možgansko hemisfero. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa je osnovan na eksperimentu simultanega tolmačenja. Študenti so izbrani govor poslušali na tri različne načine, s slušalkama na obeh ušesih, le na desnem in le na levem ušesu. Dokazali smo, da je tolmačenje števil uspešnejše, če tolmač govor posluša le z enim ušesom, vendar to ni nujno desno. Analizirali smo tudi druge segmente, kot so povezava z dominantno roko, prikaz števila na drsnici ter letnik in spol študentov. V večini smo lahko potrdili naša predpostavljanja, saj povezave z dominantno roko nismo mogli ugotoviti, tolmačenje je bilo uspešnejše ob prikazu števila na drsnici, študentke pa so bile uspešnejše. Hipotezo glede na letnik smo ovrgli, saj so bili študenti prvega letnika uspešnejši. Z eksperimentom nismo uspeli dokazati, da je tolmačenje ob poslušanju na desno uho najuspešnejše, vendar so takšne rezultate dosegli tudi drugi raziskovalci, kar nam daje motivacijo za nadaljnje raziskovanje. Keywords: Simultano tolmačenje, eksperiment, tolmačenje števil, desno uho, slušna lateralizacija. Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1043; Downloads: 99 Full text (1,84 MB) |