| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268 : diplomsko delo
Žan Napast, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod. Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Keywords: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1400; Downloads: 100
.pdf Full text (1,20 MB)

2.
Vpliv katalizatorja MnTACN na učinkovitost procesa UV/H2O2 pri razgradnji barvila Reactive Blue 4 : diplomsko delo
Lea Jančič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed značilnosti tekstilnih odpadnih vod je tudi obarvanost, ki predstavlja izzive ne samo iz estetskega vidika, ampak so takšne odpadne vode tudi potencialno toksične zaradi vsebnosti različnih kemikalij uporabljenih med procesi plemenitenja. Razbarvanje tekstilnih odpadnih vod lahko dosežemo z različnimi kemijskimi postopki čiščenja. V diplomskem delu smo za namene razbarvanja uporabili napredni oksidacijski postopek H2O2/UV. Kot modelno onesnaževalo smo uporabili barvilo Reactive Blue 4. Preučevali smo vpliv katalizatorja MnTACN (1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) na uspešnost razbarvanja s H2O2/UV postopkom. Toksičnost smo spremljali z bakterijami Vibrio fischeri. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ob dodanem katalizatorju, ne glede na začetno koncentracijo barvila, poveča učinkovitost razbarvanja predvsem v prvih petih minutah obdelave. Prav tako pri testiranih reakcijskih pogojih nismo zaznali povečane toksičnosti raztopin kot posledica dodanega katalizatorja.
Keywords: obarvanost, napredni oksidacijski postopki, katalizator, toksičnost
Published in DKUM: 14.09.2018; Views: 1889; Downloads: 101
.pdf Full text (1,20 MB)

3.
Vplivi in tveganja nanotehnologij in nanomaterialov na okolje in zdravje ljudi
Aljoša Košak, Marijana Lakić, Aleksandra Lobnik, 2015, original scientific article

Abstract: Razvoj nanomaterialov in njihova uporaba v tekstilstvu sta velika priložnost za izdelavo novih izdelkov z različnimi funkcionalnimi in tehnološkimi lastnostmi, vendar razvoj poleg priložnosti pomeni tveganja za okolje in zdravje ljudi v obliki nanoonesnaževanja ter toksičnih vplivov na žive organizme. V prispevku so obravnavani okoljski vplivi in zdravstvena tveganja nanomaterialov, ki se najpogosteje uporabljajo v tekstilstvu, kot npr. nanodelci srebra ($Ag$), silicijevega dioksida ($SiO_2$), titanovega dioksida ($TiO_2$), cinkovega oksida ($ZnO$), aluminijevega oksida ($Al_2O_3$), aktivnega oglja, nanoglina in ogljikove nanocevke (CNT).
Keywords: nanotehnologija, nanomateriali, življenjski cikel izdelka, nanodelci srebra, nanodelci silicijevega dioksida, nanodelci titanovega dioksida, nanodelci cinkovega oksida, nanodelci aluminijevega oksida, nanoglina, ogljikove nanocevke, toksičnost
Published in DKUM: 01.09.2017; Views: 1740; Downloads: 198
.pdf Full text (513,85 KB)
This document has many files! More...

4.
Toksičnost nanodelcev na bazi cinkovega oksida pri izpostavitvi človeških epitelnih in makrofagnih celic
Tea Drevenšek, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V magistrski nalogi smo testirali 27 vrst nanodelcev cinkovega oksida (ZnO) glede toksičnosti in vitro. V ta namen smo izmerili vpliv nanodelcev različnih velikosti in oblik na proliferacijo normalnih črevesnih epitelnih celic linije H4 in makrofagne linije TLT. Z eksperimentom smo želeli dokazati, da je toksičnost nanodelcev ZnO na celice odvisna od velikosti, oblike in njihove koncentracije. Preživetje celic po izpostavitvi nanodelcem smo ugotavljali s testom kristal vijolično in reagentom MTT. S programom GraphPad Prism smo določili inhibitorno koncentracijo nanodelcev ZnO, pri kateri dosežemo 50-odstotni inhibitorni učinek glede na kontrolo (IC50). Ugotovljene IC50 vrednosti so bile v razponu do 1,295 mg/l do141,2 mg/l za celice H4 in od 1,467 mg/l do 190,9 mg/l za celice TLT. Ugotovili smo, da so za isto vrsto nanodelcev imele celice TLT v 12-ih primerih nižje vrednosti (višja toksičnost) IC50 kot celice H4, v 15-ih primerih pa višje vrednosti. S programom SPSS korelacije med obliko in toksičnostjo nanodelcev nismo zaznali. Ugotovili smo, da obstaja korelacija med velikostjo in toksičnostjo; večji kot so delci manjša je vrednost IC50.
Keywords: nanodelci ZnO, nanodelci, toksičnost, H4, TLT, IC50
Published in DKUM: 23.12.2016; Views: 2246; Downloads: 214
.pdf Full text (1,70 MB)

5.
Humani biomonitoring
Aleksander Tomaž, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo z pomočjo deskriptivne metode dela in metode analize primarnih in sekundarnih virov predstavili humani biomonitoring in njegovo izvajanje. Diplomsko delo zajema prestavitev biomarkerjev, zgodovino biomonitoringa ter zakonske osnove biomonitoringa. Opisali smo škodljive vplive iz okolja preko onesnaževal, katera so mesta izvora kemikalij in kaj so mejne toksične vrednosti. Predstavili smo tudi slovensko raziskavo v okviru humanega monitoringa. Opredelili smo namene raziskave, območje raziskovanja ter vrste preiskovanih snovi. V poglavju preiskovancev smo opisali tudi vključitvene ter izključitvene kriterije po katerih se določa nabor preiskovancev. Ugotovili smo, da je slovenska raziskava na področju humanega biomonitoringa še vedno v teku in bo predvidoma zaključena leta 2014.
Keywords: humani biomonitoring, biooznačevalci, težke kovine, organska onesnaževala, toksičnost, preiskave bioloških vzorcev.
Published in DKUM: 22.10.2013; Views: 2368; Downloads: 261
.pdf Full text (666,62 KB)

6.
7.
8.
Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica