| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 87
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Iskanje skritih informacij v meritvah kvalitete zraka s pomočjo podatkovnega rudarjenja : diplomsko delo
Vito Abeln, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja postopek iskanja skritih podatkov iz meritev kvalitete zraka s pomočjo rudarjenja asociativnih pravil. Rudarjenje asociativnih pravil je tehnika, preko katere lahko pridobimo zanimive povezave med podatki iz večjih podatkovnih množic. V zaključnem delu smo prikazali postopek pridobivanja podatkov, obdelavo podatkov, razlago uporabljenih algoritmov in njihovo implementacijo. Opisali smo algoritme Apriori, ECLAT in Fp-growth, ki se uporabljajo pri asociativnem rudarjenju pravil. Predstavili smo tudi numerično rudarjenje asociativnih pravil, pri katerem smo uporabili algoritem optimizacije roja delcev. Rezultati rudarjenja so razkrili različne povezave med vrednostmi meritev, ki smo jih razložili in vizualizirali s pomočjo raznih grafov.
Keywords: rudarjenje asociativnih pravil, kvaliteta zraka, asociativna pravila
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 425; Downloads: 35
.pdf Full text (2,94 MB)

2.
Numerična analiza toka zraka v ventilatorski postaji rudnika
Jaka Baš, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela je bila v sodelovanju s podjetjem Rudis, d. o. o., Trbovlje narejena numerična analiza toka zraka v ventilatorski postaji rudnika z namenom preverbe ustreznosti dobavljene opreme za izpolnitev zahtev naročnika. Analizirane so bile tlačne in hitrostne razmere v sesalnem in tlačnem delu ventilatorske postaje ter izračunane tlačne izgube posameznih segmentov ventilatorske postaje. Po primerjavi le-teh s predloženimi vrednostmi tlačnih izgub s strani dobavitelja je bilo ugotovljeno, da dobavljena oprema odstopa od zahtev naročnika, zato so bile predstavljene možnosti za zmanjšanje tlačnih izgub v segmentih ventilatorske postaje, kjer so te največje.
Keywords: numerična analiza, ventilacija, tok zraka, tlačne izgube, odprtokodni program
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 181; Downloads: 26
.pdf Full text (5,13 MB)
This document has many files! More...

3.
Potisna sila pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi : magistrsko delo
Juš Polanšek, 2023, master's thesis

Abstract: Površinsko razelektritev na dielektrični pregradi dobimo, ko na dve elektrodi, ločeni z dielektrikom, priključimo visoko električno napetost. Zrak v bližini elektrode se ionizira in tvori hladno atmosfersko plazmo. V električnem polju ustvarjeni in pospešeni nabiti delci trčijo z nevtralnimi delci in jim prenesejo gibalno količino zaradi česar se zrak nad dielektrikom začne premikat, kar povzroči potisno silo. Na tem področju še vedno ni dobro raziskano, kako debelina dielektrika in razdalja med elektrodama vplivata na potisno silo, še posebej pri višjih frekvencah, kot je 20 kHz. Iz dostopne literature je razvidno, da potisna sile še ni bila neposredno izmerjena in tudi ne analiziran njen časovni potek. V magistrski nalogi smo se zato odločili, da eksperimentalno preučimo potisno silo. Raziskovali smo, kako različne geometrijske lastnosti in termični pojavi vplivajo na potisno silo pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi. Ugotovili smo, da je pri enakih amplitudah električne napetosti potisna sila večja na tanjšem dielektriku in da se sila veča, ko uporabimo tanjšo izpostavljeno elektrodo. Pri uporabi ožje izolirane elektrode smo opazili, da na določenem območju sila neha naraščati, kljub temu da se napetost še vedno veča. Sklepamo, da je razlog za ta pojav nasičenje ionskega oblaka nad dielektrikom. Izmerili smo, da je sila največja, če sta elektrodi izmaknjeni za približno 1 mm. Optimalna razdalja je v okviru merske napake ostala enaka pri različnih jakostih napetosti in dveh širinah izolirane elektrode. Določili smo smer potisne sile na 8°±2° glede na površino dielektrika in ugotovili, da smer ni odvisna od amplitude električne napetosti in širine izolirane elektrode. Izmerili smo časovni potek sile in temperature na dielektrikih različnih debelin in ugotovili, da je padanje sile s časom povezano s segrevanjem plina zraka nad površino dielektrika. To smo preverili tudi z analizo števila in amplitud razelektritev iz električnega toka, izmerjenega z osciloskopom. Izvedene meritve in znanstvena spoznanja iz tega dela bodo uporabna predvsem za regulacijo zračnega toka v različne namene.
Keywords: atmosferska hladna plazma, površinska razelektritev na dielektrični pregradi, potisna sila, visoka električna napetost, razelektritev zraka, geometrijski parametri razelektritve, termični pojavi v plazmi.
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 226; Downloads: 6
.pdf Full text (3,36 MB)

4.
Numerično modeliranje dvofaznega toka v rezervoarju mokrega pralnika dimnih plinov : magistrsko delo
Nejc Vovk, 2023, master's thesis

Abstract: Za termoenergetske postroje so države postavile pravila, ki narekujejo omejitve emisij zdravju škodljivih plinov. Ta pravila so povzročila razvoj tehnologij čiščenja dimnih plinov, emitiranih iz termoenergetskih postrojev. Eden največjih onesnaževalcev je žveplov dioksid (SO2), ki nastaja pri zgorevanju premoga, onesnaženega z žveplom. V magistrskem delu obravnavamo mokri kalcitni postopek, ki zahteva izgradnjo pralnika dimnih plinov. V pralniku se žveplov dioksid absorbira v kapljice vode, v katerih je raztopljen apnenec. V reakciji ki poteče, nastane kalcijev sulfid (CaSO3), ki ob prenasičenju v vodi tvori kristale. Nastala suspenzija se zbira v spodnjem delu pralnika – rezervoarju, ki skrbi za tvorbo stabilnega produkta, kalcijevega sulfata (CaSO4). Slednje je izvedeno s prisilno oksidacijo, z uporabo kombinacije razpršilnih šob in mešal (agitatorjev), ki poskrbijo za čim daljši zadrževalni čas disperzne faze. Predstavljen je numerični model rezervoarja pralnika dimnih plinov, s katerim simuliramo večfazni tok v rezervoarju. V tem modelu obravnavamo tok zvezne faze (vode) in disperzne faze (mehurčkov zraka). Modelirano je vpihovanje zraka v področje pred agitatorji, vpliv tokovnega polja agitatorjev na distribucijo disperzne faze in obtočne črpalke, kot iztok tekočine iz rezervoarja. Razvoj Sauterjevega premera mehurčkov je modeliran po populacijskem modelu. Namen izdelave modela je bil analizirati vpliv obtočnih črpalk, ki domnevno motijo učinkovito disperzijo zraka. Rezultati kažejo, da izteka največ zraka skozi obtočno črpalko v skrajni legi, skupno pa skozi obtočne črpalke uhaja 1.2 % vpihanega zraka oz. 0.03 m3/s. Preračun je izveden v odprtokodnem programskem paketu OpenFoam v10, z uporabo superračunalniške infrastrukture v okviru projekta HPC RIVR.
Keywords: pranje dimnih plinov, disperzija zraka, numerični model, OpenFoam, superračunalnik
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 216; Downloads: 54
.pdf Full text (4,51 MB)

5.
Klimatizacija bazenov : magistrsko delo
Marko Lepetič, 2023, master's thesis

Abstract: Delo obravnava klimatizacijo zaprtih bazenov. Najprej so predstavljeni glavni problemi, ki so pretežno posledica velikega izhlapevanja vode. Nato sta predstavljena dva glavna pristopa h klimatizaciji in sicer sušenje zraka s prezračevanjem in sušenje zraka s kompresorskim sušilcem. Izbor naprav je predstavljen za tri najbolj pogoste tipe bazenov in sicer plavalnega bazena, javnega bazena za prosti čas in zasebnega bazena. Za vse tri tipe bazenov je podan tudi izračun letne porabe energije za obratovanje bazenov.
Keywords: bazen, klimatizacija bazena, izhlapevanje vode, prezračevanje, sušenje zraka, poraba energije
Published in DKUM: 30.06.2023; Views: 344; Downloads: 22
.pdf Full text (4,71 MB)

6.
Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Antlej, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 504; Downloads: 65
.pdf Full text (2,36 MB)

7.
Vpliv epidemije covid-19 na stanje okolja v rs
Katja Majer, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Marca 2020 se je v Sloveniji pojavil prvi primer novega virusa, imenovanega SARS-Cov-2. V času razglasitve epidemije je vlada Republike Slovenije uvedla različne ukrepe z namenom, da bi omejila hitro širjenje okužb. Zanimalo nas je, na kakšen način so ukrepi vplivali na kakovost zraka, zato smo primerjali ravni posameznih onesnaževal aprila 2019 in aprila 2020. Osredotočili smo se predvsem na onesnaževala, ki so povezana s prometom. Ugotovili smo, da so ukrepi ugodno vplivali na kakovost zraka. Znižale so se ravni trdnih delcev PM2,5 in PM10, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov. Najvišja razlika pa je bila pri benzenu, saj se je vrednost ravni znižala za kar 32,52 %. Med onesnaževali pa je izstopal ozon, saj je bila njegova raven aprila 2020 za kar 10,21% višja kot aprila 2019. Rezultat je razumljiv, saj vemo, da je ozon izjemno reaktiven plin in s CO hitro reagira ter nastane dušikov dioksid. O izboljšanju kakovosti zraka v času omejitve gibanja so poročali tudi izven slovenskih meja.
Keywords: covid-19, SARS-Cov-2, epidemija, omejitev gibanja, onesnaževala, april 2019, april 2020, primerjalna analiza, zajezitev virusa, promet, kakovost zraka
Published in DKUM: 13.07.2022; Views: 507; Downloads: 57
.pdf Full text (1,75 MB)

8.
Analiza trendov vročinskih valov v Pomurju v obdobju 1961-2018
Anja Kisilak, 2021, master's thesis

Abstract: Delo obravnava vročinske valove na območju Pomurja v obdobju med letoma 1961 in 2018. Na podlagi podatkov meteoroloških postaj Rakičan, Jeruzalem, Lendava, Veliki Dolenci in Podgradje so analizirani trendi vročinskih valov v Pomurju. Vročinski valovi so obravnavani na podlagi povprečnih in maksimalnih temperatur zraka in vročih dni v Pomurju. V prvem delu so zato analizirane povprečne letne in poletne temperature zraka ter povprečne maksimalne letne in poletne temperature zraka v Pomurju. Sledi analiza števila vročih dni na letni, desetletni in mesečni ravni. V osrednjem delu naloge so analizirani vročinski valovi, in sicer število vročinskih valov; trajanje vročinskih valov, ki je analizirano na podlagi števila vročih dni v vročinskih valovih, povprečnega in maksimalnega trajanja vročinskih valov; intenzivnost vročinskih valov, ki je analizirana na podlagi maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih in kumulativ maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih; širjenje časovnega okna vročinskih valov in razvoj vremena v času vročinskih valov. V splošnem so v Pomurju vročinski valovi vedno bolj pogosti na letni in desetletni ravni, povečuje se število vročih dni znotraj vročinskega vala in zato se povečuje povprečno trajanje vročinskih valov. Iz desetletja v desetletje se povečuje maksimalna temperatura zraka vročinskih valov, kakor tudi kumulative maksimalnih temperatur, zato so vročinski valovi na obravnavanem območju vse intenzivnejši. V Pomurju vročinski valovi nastopajo v poletnih mesecih, a se časovno okno pojavljanja vročinskih valov širi, saj se pojavljajo vedno bolj zgodaj poleti ali pozno spomladi in vedno kasneje ob koncu poletja oz. na začetku jeseni. V glavnem so trendi vseh kazalnikov vročinskih valov v Pomurju pozitivni, prihaja pa do razlik med različnimi meteorološkimi postajami. Praviloma so višji trendi značilni za meteorološke postaje, ki se nahajajo v termalnem pasu in gosto pozidanih ter naseljenih območjih.
Keywords: vročinski val, vroč dan, maksimalna temperatura zraka, Pomurje
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 723; Downloads: 46
.pdf Full text (3,95 MB)

9.
Napoved vremena z uporabo strojnega učenja : diplomsko delo
Timi Vovk, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Strojno učenje se vse bolj uporablja za napoved prihodnjih stanj. V diplomskem delu je preizkušenih več modelov strojnega učenja za napoved vremenskih parametrov s ciljem izdelave čim boljšega. Modeli v enem mahu napovedujejo terminsko zračno temperaturo ali globalno sevanje za prvo, dvanajsto in štiriindvajseto uro. Ustvarjenih je več modelov z različno arhitekturo. Ti so naučeni iz obdelanih in urejenih podatkov pridobljenih iz javno dostopnega arhiva vremena ARSO. V ospredju algoritmov nadzorovanega stojnega učenja sta Elastic Net in GRU. Arhitektura za izdelavo GRU modelov je zgrajena na podlagi predlaganih modelov drugih avtorjev. Najbolje se je izkazal model GRU (60, 30, 10).
Keywords: nadzorovano strojno učenje, GRU, Elastic Net, temperatura zraka, sončno sevanje
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 866; Downloads: 70
.pdf Full text (1,96 MB)

10.
Vpliv okolja na kakovost življenja: primerjava Ljubljane in Frankfurta glede na čistost zraka in ekonomske kazalce
Simon Gabrovšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv okoljskih in ekonomskih dejavnikov na kakovost življenja v mestih za Ljubljano in Frankfurt. Za ugotavljanje kvalitete življenja smo se osredinili na čistost zraka in ekonomsko stanje, pri čemer smo želeli ugotoviti, kako se mesti, glede na primerjavo dejavnikov čistoče zraka in ekonomskega stanja, izkažeta kot kvaliteten bivanjski prostor. Za ugotovitev čistosti zraka smo primerjali in analizirali onesnaženost mestnega zraka s trdnimi delci in z ozonom, ekonomsko stanje pa smo ugotovili z analizo trga v obeh mestih. Glede na čistost zraka je Ljubljana relativno čistejša, saj so ravni najbolj škodljivih PM2,5 znatno nižje od koncentracij v Frankfurtu. Ekonomsko je Frankfurt bistveno močnejši in ponuja večje karierne možnosti glede zaposlitve. Kakorkoli že – izbira boljše kakovosti je, glede na analizo, prepuščena posamezniku, saj je presoja odvisna od posameznikovih prioritet glede želenega okolja.
Keywords: kakovost življenja, čistost zraka, ekonomski kazalci, Ljubljana, Frankfurt
Published in DKUM: 17.08.2021; Views: 737; Downloads: 72
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 1.98 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica