| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Analiza predkazenskega in kazenskega postopka ob sumu mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tomaž Zver, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje in živali spadamo v skupino vretenčarjev, ki imajo med drugim zelo podoben mehanizem zaznavanja bolečine, zato je primerjava percepcije bolečine pri živalih in ljudeh upravičena. Povzročanje nepotrebne bolečine, torej tiste, ki ne nastane med veterinarskimi posegi oz. tistimi, ki so nujni ali koristni za žival, in s tem trpljenja, je praviloma povezno z mučenjem živali. To vključuje številna različna človekova zavržna dejanja do živali, kot so zanemarjanje, draženje, trpinčenje in povzročanje različnih poškodb z različnimi predmeti ali snovmi. Prav tako med mučenje živali uvrščamo živalske borbe, kopičenje živali ter tudi neprimerno in nepotrebno usmrtitev živali. Mučenju živali so lahko izpostavljene vse živalske vrste, poleg domačih tudi prostoživeče živali in tiste v živalskih vrtovih. Namen pričujočega zaključnega dela je bil analizirati postopek policijske obravnave kaznivih dejanj mučenja živali v predkazenskem in kazenskem postopku ter identificirati porajajoče se (sistemske) težave in oblikovati predloge rešitev. Opravljena študija je obsegala pregled statističnih podatkov, študiji dveh primerov iz prakse in intervjuje z višjo kriminalistično inšpektorico, vrhovnim državnim tožilcem, veterinarskim patologom in s sodnim izvedencem. Rezultati so pokazali, da gre pri mučenju živali za hudo obliko ekološke kriminalitete, ki od policistov, tožilcev, veterinarjev in veterinarskih patologov zahteva temeljito obravnavo primera in pogosto tudi hitre odločitve, saj lahko le tako ustrezno in primerno zavarujejo dokaze, ki so v teh primerih ranjene oz. poškodovane živali ali živalska trupla. Pomembno je, da se ustrezno usposobi vse deležnike ter okrepi sodelovanje med policisti, tožilci in veterinarsko stroko oz. da se to sodelovanje protokolarno implementira v obravnavo vsakega primera mučenja živali, saj bi lahko le tako zagotovili ustrezno in strokovno obravnavo vsakega primera mučenja živali. Zapomnimo si že enkrat, da živali niso stvari (niti socialno niti formalnopravno), temveč živa bitja, ki čutijo enako kot ljudje in imajo vso pravico biti in živeti, sobivati z ljudmi.
Keywords: mučenje živali, policija, tožilstvo, veterinarski patologi, predkazenski postopek, kazenski postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 297; Downloads: 44
.pdf Full text (1,89 MB)

2.
Zavržene kazenske ovadbe zaradi pomanjkanja dokazov v letu 2018 na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Neža Škulj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Glede na število kaznivih dejanj je obtoženih relativno malo osumljencev. Zanimali so nas razlogi za zavrženje ovadb, zato smo se v naši diplomski nalogi osredotočili na zavržene kazenske ovadbe s strani tožilstva. Analizirali smo zavržene kazenske ovadbe zaradi pomanjkanja dokazov, saj je to večinski razlog za zavržbe. V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na delovanje in sodelovanje policije in tožilstva v Republiki Sloveniji. Opisali smo predkazenski postopek oziroma dogajanje preden kazenska ovadba pristane na sodišču. Ugotavljali smo, kakšen dokazni standard je potreben za nadaljevanje kazenskega postopka in kakšni so razlogi za njegovo zaustavitev. Analizirali smo letno poročilo o delu Policijske uprave Nova Gorica za leto 2018 in skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2018. Z njihovo pomočjo smo lažje razumeli in primerjali naše rezultate. S pomočjo pridobljenih spisov smo ugotavljali, kakšen delež zavrženih ovadb predstavljajo kazenske ovadbe zoper premoženje, gospodarstvo in ostale kategorije kvalificirane v Kazenskem zakoniku (KZ-1). Zanimali so nas natančni razlogi za zavračanje kazenskih ovadb in delež ovadb, ki so vsebovale zahtevo po dopolnitvi. Ugotovili smo, da je največ kazenskih ovadb zavrženih zoper premoženje. Ravno tako pa je pri tovrstnih ovadbah zahtevanih tudi največ dopolnitev.
Keywords: diplomske naloge, kazenska ovadba, tožilstvo, zavrženje, policija
Published in DKUM: 03.09.2020; Views: 879; Downloads: 71
.pdf Full text (743,08 KB)

3.
Delo policije v Sloveniji in na Portugalskem s poudarkom na primerjalni analizi statističnih podatkov o kriminaliteti obeh držav : magistrsko delo
Miha Zemljič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga predstavlja statistiko kriminalitete na Portugalskem in v Sloveniji med letoma 2013 in 2017. V raziskovalni nalogi so opisane tudi razlike v strukturi in delu policije ter državnega tožilstva obeh držav. V uvodu je zapisano, zakaj v svetu potrebujemo primerjave in zbiranje statističnih podatkov ter kaj ti podatki predstavljajo za varnost držav. Uvod vsebuje tudi razlago, zakaj ti podatki ne predstavljajo realnega pogleda na obseg kriminalitete. V jedru magistrske naloge sta opisana delo in organizacijska struktura policije ter državnega tožilstva na Portugalskem. Predstavljene so pristojnosti in bistveno delo, ki ga opravlja policija, in na kakšen način državno tožilstvo sodeluje s policijo. Opisana je vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku in kaj so njegove glavne naloge. Glavni del jedra magistrske naloge predstavlja statistika o kriminaliteti med letoma 2013 in 2017, kjer so prikazane tabele z različnimi kaznivimi dejanji, v katerih je razviden upad ali porast kriminalitete med letoma 2013 in 2017. Bistveni del statistike pa je primerjana analiza, v kateri so primerjani statistični podatki kriminalitete in državnega tožilstva med Slovenijo ter Portugalsko. V zaključku so opredeljeni rezultati in ugotovitve v primerjanju statističnih podatkov ter razlik dela policije in državnega tožilstva med državama. Opredeljene so tudi hipoteze in zaključne misli o razlikah med državama.
Keywords: policija, policijsko delo, državno tožilstvo, kriminaliteta, statistični pregled, primerjalna analiza, Slovenija, Portugalska, magistrska dela
Published in DKUM: 30.06.2020; Views: 946; Downloads: 73
.pdf Full text (1,17 MB)

4.
Delo policije in državnega tožilstva v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Skarlovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili gospodarsko kriminaliteto, policijo in državno tožilstvo ter njuno sodelovanje v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete. V Sloveniji imata pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku pomembno vlogo policija in državno tožilstvo. Pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku imajo v policiji pomembno nalogo lokalne kriminalistične skupine, Sektor za gospodarsko kriminaliteto in Nacionalni preiskovalni urad RS. Državno tožilstvo oziroma državni tožilec je vodja predkazenskega postopka, njegova vloga pa je usmerjanje policije, da zbere dovolj dokazov, da lahko po predkazenskem postopku uspešno nadaljuje kazenski pregon oziroma kazenski postopek. Empirični del diplomske naloge temelji na analizi s pomočjo spleta in podatkov državnega tožilstva. Za vzorec smo vzeli podatke iz letnih poročil policije in obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje, ki ga je v predkazenskem postopku obravnavala Policijska postaja Slovenj Gradec. V nadaljevanju smo predstavili osumljeno podjetje Dural d.o.o. in zbrane dokaze policije v predkazenskem postopku, kjer smo teoretične ugotovitve policije v predkazenskem postopku primerjali še z ugotovitvami državnega tožilstva v nadaljnjem kazenskem postopku. Skozi analizo smo ugotovili, da policija uspešno preiskuje gospodarska kazniva dejanja, da je gospodarska kriminaliteta med leti 2008-2014 naraščala, nato pa pričela padati. S pregledom in analizo spisa Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu smo ugotovili, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v celoti pravilno ugotovili škodo za vse zaposlene oškodovane delavce, ki so jo izračunali na podlagi pridobljenih REK obrazcev s strani Davčne uprave Republike Slovenije. V nadaljnjem kazenskem postopku je bil aktiviran tudi sodni izvedenec, ki je prav tako izračunal oziroma ugotovil škodo za zaposlene delavce, katera se je ujemala z ugotovitvami policistov. Iz analize primera izhaja, da so se policisti pri izračunu zmotili le pri enem delavcu za dva centa. Ugotovili smo tudi, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v predkazenskem postopku zbrali dovolj dokazov, da je državni tožilec lahko nadaljeval kazenski pregon, direktorja podjetja pa sta bila na sodišču spoznana za kriva in obsojena na zaporno kazen.
Keywords: diplomske naloge, policija, gospodarski kriminal, državno tožilstvo, predkazenski postopek
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1105; Downloads: 134
.pdf Full text (1,07 MB)

5.
Sodelovanje policije in tožilstva v predkazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sašo Radulovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na potek predkazenskega postopka in sodelovanje dveh najpomembnejših organov v tem postopku. Uspešen in temeljit predkazenski postopek je pogoj za začetek kazenskega postopka, ki lahko kot edini pripelje do uspešne obsodbe storilca kaznivega dejanja. V predkazenskem postopku sodelujejo trije organi, in sicer policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Vodja samega predkazenskega postopka, ali »dominus litis«, je državni tožilec, ki usmerja in vodi delo policije. Pri vodenju predkazenskega postopka ima državni tožilec cilj, da se zbere zadostno število dokazov za uspešen začetek kazenskega postopka in pregon storilca. Policija je v večini primerov prva, ki pride na kraj kaznivega dejanja, zato je za nadaljnji potek predkazenskega in pozneje tudi kazenskega postopka zelo pomembno, da policija dobro opravi delo na kraju kaznivega dejanja in s tem zagotovi vse potrebne dokaze in podatke o kaznivem dejanju. Pravno podlago za delo policije in državnega tožilca predstavljata Zakon o kazenskem postopku (»Zakon o kazenskem postopku [ZKP]«, 1994) ter Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki sta temeljna dokumenta za sodelovanje policije in tožilstva v predkazenskem postopku. V ureditvi sodelovanja med policijo in državnim tožilstvom je še zmeraj precej nejasnosti, zato smo pregledali tudi trenutno ureditev s tega področja in morebitne možnosti za spremembe v prihodnje.
Keywords: predkazenski postopek, policija, tožilstvo, sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.10.2017; Views: 1721; Downloads: 240
.pdf Full text (1,24 MB)

6.
Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter njun medsebojni odnos
Tamara Ilić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj sta v pristojnosti dveh različnih, samostojnih organov – policije kot organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona kaznivih dejanj. Oba delujeta z istim ciljem uspešnega boja proti kriminaliteti, kar jima omogočajo zakonsko natančno določena pooblastila, na podlagi katerih opravljata vsak svoje aktivnosti. Stičišče obeh funkcij je t. i. predkazenski postopek, katerega subjekt je poleg policije in državnega tožilstva tudi preiskovalni sodnik. Predkazenski postopek kot prva faza predhodnega postopka se začne, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Subjekti predkazenskega postopka pri tem opravljajo t. i. predprocesna dejanja. Policija, ki največkrat prva izve za storjeno kaznivo dejanje, opravlja v predkazenskem postopku operativno˗taktično dejavnost, z namenom, da bi odkrila kaznivo dejanje in njenega storilca ter zbrala dovolj informacij, ki so državnemu tožilcu potrebne za odločitev ali bo sprožil kazenski pregon ali da kaznivega dejanja ne bo preganjal. Poleg neformalnih dejanj opravlja policija tudi nekatera formalna dejanja, ki lahko imajo dokazno vrednost v kazenskem postopku. Dominus litis predkazenskega postopka je državni tožilec, saj mora biti obveščen o vseh kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, policijsko preiskovanje pa sme usmerjati z navodili, mnenji in predlogi. Preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku vse bolj nastopa kot sodnik garant in ne kot aktiven preiskovalni organ. Odloča o izvedbi preiskovalnih dejanj policije ali o uporabi ukrepov, s katerimi policija posega v človekove pravice in svoboščine. Končni izid predkazenskega postopka je tako odvisen od skupnega dela vseh njegovih subjektov. Medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem se vzpostavi v predkazenskem postopku, predvsem pri kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, pri organiziranem kriminalu in pri težjih kaznivih dejanjih splošne kriminalitete. Zakon o kazenskem postopku ga ureja kot usmerjanje predkazenskega postopka, vendar ima širši pomen. Je zbir vseh možnih interakcij med policijo in državnim tožilcem v predkazenskem postopku. Policisti in državni tožilci se pri njihovem skupnem delu soočajo z nekaterimi težavami, ki med drugim izhajajo iz raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in ki vplivajo na uspešnost policijskega preiskovanja kaznivih dejanj, kot so npr. slabo obrazloženi predlogi policistov, slabo obrazložene tožilčeve zahteve, nezadostno povratno informiranje policistov o zadevah, ki jih usmerja državni tožilec, slaba komunikacija med policisti in tožilci. Predkazenski postopek kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen leta 1967. Številne spremembe prvega slovenskega Zakona o kazenskem postopku iz leta 1994 so počasi rušile idejno zasnovo kazenskega in s tem tudi predkazenskega postopka, zaradi česar kazenski postopek naj ne bi bil več konsistenten, saj so ga novele potiskale v bolj akuzatorno smer, medtem ko naše kazensko procesno pravo temelji na modelu mešanega kazenskega postopka. Posledično obstajajo težnje po novem modelu kazenskega postopka in tako Ministrstvo za pravosodje že dalj časa pripravlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Z vidika predkazenskega postopka bi predlagani model pomenil odpravo preiskovalnega sodnika in uvedbo policijsko˗tožilske preiskave. V literaturi obstajajo stališča za in stališča proti uvedbi takšne preiskave.
Keywords: predkazenski postopek, policija, državno tožilstvo, predprocesna dejanja, medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem, usmerjanje predkazenskega postopka, Zakon o kazenskem postopku, osnutek Zakona o kazenskem postopku, policijsko˗tožilska preiskava
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2079; Downloads: 155
.pdf Full text (870,22 KB)

7.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Keywords: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 2424; Downloads: 246
.pdf Full text (1,09 MB)

8.
Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Igor Isajlovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju. V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Keywords: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.11.2015; Views: 2371; Downloads: 239
.pdf Full text (486,77 KB)

9.
Specializirano državno tožilstvo : diplomsko delo univerzitetnega študija
David Moro, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. Ob tem bomo predstavili še nekatere druge institucije in osebe s katerimi Specializirano državno tožilstvo sodeluje oziroma skupine, ki so del SDT-ja. Pri tem mislimo predvsem na Policijo, okrožna državna tožilstva, državne tožilce, ter oddelke kot so Oddelek za pregon in preiskovanje oseb z uradnimi pooblastili in oddelke znotraj Specializiranega državnega tožilstva. Predstavili bomo tudi zgodovino Specializiranega državnega tožilstva, saj se nam zdi to pomembno, zaradi boljšega vpogleda v samo institucijo, ter razlogov za spremembe skozi čas. Tema, ki jo obravnavamo se nam zdi pomembna zaradi tega, ker ima Specializirano državno tožilstvo bistven pomen pri obravnavi hujših kaznivih dejanj, ki v današnjem času najbolj korenito posegajo v življenje ljudi, ter odločajo o usodi množic. Hkrati pa institucija kot je SDT lahko s svojim delovanjem bistveno pripomore k izboljšanju situacije v državi, tako ekonomske, kot tudi varnostne. Zakonodaja, ki jo obravnavamo je Zakon o državnem tožilstvu (2013), ki ima bistveno vlogo glede pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva, Zakon o kazenskem postopku (2014), Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (2014) in Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013). Opravili smo tudi intervju z vodjo Specializiranega državnega tožilstva, mag. Harij Furlanom, ki nam je pomagal razjasniti in podati vpogled v delovanje SDT-ja v praksi. Diplomsko nalogo smo zaključili s potrditvijo vseh treh hipotez, ki pravijo, da je SDT poleg pridobivanja večjih pristojnosti skozi svojo zgodovino, tudi organizacijsko dobro urejeno in pristojno za pregon organiziranega kriminala. Ob tem pa lahko povemo, da je Specializirano državno tožilstvo nepogrešljiva institucija v današnjem času, glede obravnave hujših kaznivih dejanj.
Keywords: državno tožilstvo, specializirano državno tožilstvo, pooblastila, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.08.2015; Views: 1737; Downloads: 313
.pdf Full text (272,25 KB)

10.
Sodelovanje med kriminalistično policijo in državnim tožilstvom - pogled z vidika kriminalistov : magistrsko delo
Marja Žnidarko, 2015, master's thesis

Abstract: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine. V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Keywords: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 21.04.2015; Views: 1782; Downloads: 338
.pdf Full text (1,72 MB)

Search done in 13.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica