| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Primerjava algoritmov za registracijo 3D oblakov točk : diplomsko delo
Aljaž Mohorič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno primerjavi različic iterativnega algoritma najbližje točke in raziskovanju algoritma in njegovih različic. V nadaljevanju bomo predstavili začetke algoritma, njegovo delovanje, pomembne pojme ter delovanje in teoretično ozadje različic algoritma. Prikazali bomo tudi implementacijo štirih različic algoritma, ki so: iterativni algoritem najbližje točke, iterativni algoritem najbližje točke z uporabo normal, nelinearen iterativni algoritem najbližje točke in posplošen iterativni algoritem najbližje točke. Vse različice bomo testirali z različnimi parametri nad različnimi 3D oblaki točk. Rezultati kažejo, da sta algoritem najbližje točke in algoritem najbližje točke z uporabo normal najboljša za splošno uporabo.
Keywords: diplomska dela, algoritem, točke, registracija oblakov točk, 3D oblak točk
Published in DKUM: 16.02.2022; Views: 443; Downloads: 117
.pdf Full text (1,61 MB)

2.
Algoritmi odstranjevanja osirotelih točk iz oblaka 3D točk : diplomsko delo
Aljaž Gornik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega študijo algoritmov, ki odstranjujejo osirotele točke, ter njihovo primerjavo. V nadaljevanju bomo predstavili osnove pojme, ki so potrebni za razumevanje našega diplomskega dela. Po predstavitvi pojmov bomo podrobno spoznali teoretično ozadje, delovanje, vključene algoritme in implementacijo metode kvartilnega razmika, statističnega filtra, filtriranja s polmerom, pogojnega filtra, ter filtriranja z mnogotero razdaljo in aproksimacijo normale. Implementirane metode testiramo nad različnimi oblaki 3D točk, z različnimi parametri in prikažemo rezultate. Analiza rezultatov kaže, da je na splošno najbolj uporaben statistični filter.
Keywords: algoritem, točke, osirotele točke, odstranjevanje osirotelih točk, 3D oblak točk
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 182; Downloads: 68
.pdf Full text (6,04 MB)

3.
Premoženje blagovne znamke Malinca v digitalnem obdobju
Metka Adan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na raziskavi premoženja blagovne znamke Malinca v digitalnem obdobju. Vsako podjetje si želi ustvariti močno in uspešno blagovno znamko, saj takšna blagovna znamka prinaša številne koristi. Da lahko podjetja to dosežejo, morajo ustvariti uravnotežen pogled na blagovno znamko, ki zajema notranji in zunanji pogled. V okviru diplomskega dela smo se osredotočili na zunanji pogled blagovne znamke, ki predstavlja njeno premoženje. Pozornost smo namenili digitalnemu obdobju, ki zahteva od podjetij drugačne strategije, kot jih zahteva tradicionalno okolje. V raziskavi, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, je sodelovalo 100 respondentov. Želeli smo ugotoviti, kakšno je premoženje blagovne znamke Malinca, torej kakšno je zavedanje te blagovne znamke, njena podoba in zaznana kakovost v mislih odjemalcev ter kako zvesti so odjemalci tej znamki. Ker smo dali poudarek na digitalno obdobje, smo se osredotočili na točke stika, preko katerih odjemalci najpogosteje prihajajo v stik z blagovno znamko Malinca. Predvsem so nas zanimale digitalne točke stika, ki predstavljajo pomembno orodje v digitalnem okolju. Rezultati raziskave so pokazali, da je blagovna znamka Malinca uspešna pri grajenju premoženja v digitalnem obdobju. Odjemalci jo povezujejo s prehranskimi dopolnili, naravno kozmetiko, zdravo prehrano, Malinco Nastjo in zdravimi izdelki. Prav tako menijo, da je blagovna znamka Malinca zanesljiva, uporabna in moderna znamka, s privlačno embalažo ter z uporabno spletno stranjo. Raziskava je pokazala, da 89 % odjemalcev najpogosteje prihaja v stik z Malinco preko digitalnih točk stika, kot so internet, družbena omrežja in vplivneži. Zaznana kakovost izdelkov blagovne znamke Malinca je zelo visoka, prav tako pa bi odjemalci te izdelke verjetno in zelo verjetno priporočili svojim prijateljem, znancem in/ali sorodnikom.
Keywords: Blagovna znamka, premoženje blagovne znamke, digitalne točke stika, digitalno obdobje, prehranski dodatki.
Published in DKUM: 07.09.2021; Views: 400; Downloads: 107
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
Variabilnost lobanje snežnih voluharic (rod: Chionomys Miller, 1908): pristop z geometrijsko morfometrijo
Tea Lipovnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem s pomočjo geometrijske morfometrije analizirala medvrstno variabilnost v velikosti in obliki ventralne strani lobanje pri štirih vrstah voluharic iz rodu Chionomys: C. gud, C. nivalis, C. roberti in C. lasistanius, ter morfometrične odnose primerjala z genetskimi. V analizo sem vključila 362 osebkov. Geometrijska analiza je temeljila na 20 oslonilnih točkah, ki sem jih določila na ventralni strani lobanje. Prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) sem preverjala ločeno za velikost in obliko lobanje za vsako vrsto posebej. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje (SSDV) sem analizirala s primerjavo centroidne velikosti samcev in samic, pri čemer sem uporabila t-test. Za preverjanje sekundarnega spolnega dimorfizma v obliki lobanje (SSDO) sem uporabila multivariatno analizo variance (MANOVA). Razlike med spoloma ni bila pri nobeni vrsti signifikantna, zato sem v nadaljnjih analizah spola obravnavala združeno. Variabilnost v velikosti lobanje med štirimi vrstami sem preverila z enosmerno analizo variance (ANOVA). V analizo sem vključila vseh 362 osebkov. Rezultati analize variance so bili visoko signifikantni (F=51,87; p<0,0001). Posteriorni test Je pokazal značilne razlike med pari vrst: lasistanius – roberti, lasistanius – gud in nivalis – roberti. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo, kjer so Prokrustove koooridnate predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Diskriminantna analiza je pokazala na signifikantne razlike med vrstami (Wilksova lambda=0,049 df1=108 df2=968,2 F=15,59 p<0,0001). Najbolj podobni sta bili vrsti C. lasistanius in C. gud, najbolj različni pa so bili pari med C. roberti in ostalimi vrstami. Ugotovitve o morfometričnih odnosih med vrstami sem primerjala z genetskimi odnosi. Podatke o nukletoidnih zaporedjih sem pridobila s pomočjo genetske banke (GenBank), pri čemer so bile lokalitete osebkov podobne lokalitetam vzorcev iz materiala za magistrsko nalogo. Na podlagi pridobljenih podatkov sem s pomočjo programa MAFFT izrisala dendrogram filogenetskih odnosov. Rezultati so pokazali, da vrsti C. lasistanius in C. gud tako na podlagi morfometričnih kot genetskih odnosov predstavljata sestrsko skupino. Par vrst gud-lasistanius je bil najbolj podoben C. nivalis, medtem, ko je bila vrsta C. roberti najbolj samosvoja. Rezultati morfometričnega drevesa se niso skladali s tipologijo genetskega drevesa. Zaključujem, da ima na obliko lobanje večji vpliv način življenja kot pa filogenetska sorodnost. Uvrščanje vrste C. roberti v skupine znotraj rodu Chionomys bi tako lahko bil predmet nadaljnih raziskav.
Keywords: Chionomys, Chionomys nivalis, Chionomys gud, Chionomys roberti, Chionomy lasistanius, geometrijska morfometrija, morfometrična varibilnost, spolni dimorfizem, ventralna stran lobanje, oslonilne točke
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 341; Downloads: 55
.pdf Full text (2,05 MB)

5.
Lastnosti holomorfnih funkcij v okolici singularnih točk
Maja Rebernišek, 2018, master's thesis

Abstract: Vsako holomorfno funkcijo v okolici singularne točke lahko razvijemo v Laurentovo vrsto. Glede na število členov z negativno potenco v tej vrsti ločimo med odpravljivo singularnostjo, polom $n$-tega reda, $n\in\mathbb{N}$, in bistveno singularnostjo. Funkcija $f$ ima v točki $a\in\mathbb{C}$ odpravljivo singularnost, če vrsta ne vsebuje členov z negativno potenco. Za take funkcije bomo pokazali, da so v okolici singularne točke omejene in da jih lahko holomorfno razširimo v tej točki singularnosti. Funkcija ima pol $n$-te stopnje, ko ima Laurentova vrsta $n$ členov z negativno potenco. Za take funkcije bomo pokazali, da v okolici singularne točke postanejo funkcijske vrednosti zelo velike. Funkcije, ki so holomorfne povsod, razen v točkah singularnosti, kjer imajo pole, imenujemo meromorfne. Za te funkcije bomo dokazali Mittag-Lefflerjev izrek, ki pravi, da lahko konstruiramo meromorfno funkcijo, ki ima v točkah poljubnega zaporedja brez stekališč vnaprej predpisane končne glavne dele Laurentove vrste. Pri bistveni singularnosti ima Laurentova vrsta neskončno mnogo členov z negativno potenco. Za takšne funkcije bomo pokazali, da za točke v okolici singularnosti funkcija doseže vse kompleksne vrednosti, razen morda ene. To je t.i. veliki Picardov izrek.
Keywords: singularne točke, holomorfne funkcije, Rungejev izrek, Mittag-Lefflerjev izrek, mali in veliki Picardov izrek.
Published in DKUM: 11.12.2018; Views: 604; Downloads: 52
.pdf Full text (565,47 KB)

6.
Cestno-vremenski sistemi ter njihova implementacija v mesto Kranj
Anže Zavrl, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Zimska služba velja za eno zahtevnejših nalog vzdrževanja cest. Temu botruje dejstvo, da je v zimskem času stanje cest zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih dejavnikov izjemno nestanovitno in s tem tudi nepredvidljivo. Cestno vremenski sistemi, ki jih bomo predstavili v tem diplomskem delu, so idealni pripomoček zimske službe. Omogoča namreč stalen nadzor nad dejanskim stanjem cest ter vremenskimi dejavniki, ki nanjo vplivajo. Viri nakazujejo, da uporaba CVIS doprinese k informiranosti vzdrževalcev ter voznikov in s tem tudi k optimalni rabi strojev, opreme, surovin ter zaposlenih. Posledično tako omogoča tudi zmanjšati stroške vzdrževanja cest ter negativne vplive na infrastrukturo in okolje. Omenjene prednosti sistema so nas prepričale, da skozi diplomsko delo poizkušamo tudi sami navidezno implementirati CVIS v MO Kranj. Projekt smo začeli z definiranjem naravnogeografskih in infrastrukturnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek nevarnih voznih razmer ter kritičnih točk. S tem pa smo tudi definirali okolja, ki naj bi bila primernejša za namestitve cestno-vremenskih postaj. Lokacija slednjih naj bi bila izredno pomembna tudi zaradi dejstva, da merilne postaje predstavljajo ključni člen, preko katerega sistem črpa cestno-vremenske podatke. V nadaljevanju smo tudi sami poizkušali poiskati lokacije, primerne za postavitev CVP v MO Kranj. S pomočjo orodja GIS smo primerjali prostorske podatkovne plasti okolij, ki potencirajo nastanek nevarnih voznih razmer s podatkovnimi plastmi cest. Skozi omenjene poizvedbe smo pridobili rezultate, podatkovne plasti z najbolj izpostavljenimi cestnimi odseki. V zaključku diplomskega dela smo preučili tudi nadaljnje možnosti posodobitev ter nadgrajevanja CVIS, ter izpostavili priložnosti, ki jih implementirani sistemi lahko ponudijo prihodnjim ITS.
Keywords: zimsko vzdrževanje, CVIS, cestno-vremenske postaje, izpostavljena mesta, kritične točke
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 637; Downloads: 77
.pdf Full text (3,81 MB)

7.
Bluetooth krmiljenje plezajočega robota za vzdrževanje mostov
Dejan Vrtič Pal, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Vzdrževanje mostov je lahko zamudno in zahtevno delo, zato ga je smiselno opravljati s plezajočim robotom. Ker dodatna teža robotu predstavlja večjo breme, želimo minimizirati ožičenje z brezžično komunikacijo, v našem primeru bluetooth komunikacijo. Namen tega dela je bil, ugotoviti, kako lahko bluetooth komunikacijo uspešno izvedemo na plezajočem robotu in če je bluetooth komunikacija optimalna rešitev za robota za plezanje. V teoretičnem uvodu smo predstavili robota in opredelili bluetooth protokol. V praktičnem delu smo spoznali kinematični model robota za plezanje in razčlenili potrebo po prenosu podatkov pri različnih gibih robota. Pregledali smo bluetooth vmesnike na tržišču in izbrali najustreznejšega za potrebe robota za plezanje. Bluetooth komunikacijo smo izvedli in preizkusili s pomočjo treh mikrokrmilnikov dsPIC33FJ64MC802 in s pomočjo treh različnih Bluetooth modulov HC-05, RN-42 in RN4871. Pri izvedbi brezžične bluetooth komunikacije smo poskušali zagotoviti dovolj veliko hitrost prenosa podatkov pri najmanjšem številu potrebnih bluetooth modulov (najnižjih stroških). Ugotavljali smo ali zmoremo s pomočjo Bluetooth komunikacije pošiljati podatke vsakemu krmilniku osi robota in prijemalu robota v času, ki je krajši od 1 tisočinke sekunde. Prenos je bil daljši, kot smo načrtovali (30 mili sekund) in je imel domet, ki je bil večji od pričakovanega (več kot 10m za bluetooth 2. razreda). Ugotovili smo, da je izvedba bluetooth komunikacije mogoča. A za to da najdemo boljšo rešitev so potrebni dodatni preizkusi.
Keywords: plezajoči robot za vzdrževanje mostov, bluetooth komunikacija, UART (univerzalni asinhronski sprejemnik-oddajnik), MESH, PTP (od točke do točke)
Published in DKUM: 16.07.2018; Views: 1020; Downloads: 105
.pdf Full text (5,75 MB)

8.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, original scientific article

Abstract: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Keywords: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 1030; Downloads: 94
.pdf Full text (3,03 MB)
This document has many files! More...

9.
Turistični razvoj zdravilišča v Laškem
Petra Janežič, 2018, master's thesis

Abstract: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Keywords: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Published in DKUM: 01.02.2018; Views: 1360; Downloads: 235
.pdf Full text (4,62 MB)

10.
Prometno-varnostna analiza s predlogom rekonstrukcije križišča v bližini naselja Hrastovsko
Damir Crnčec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bo narejena prometno-varnostna analiza s predlogom rekonstrukcije križišča v bližini naselja Hrastovsko. Razloženo bo izvajanje prometno-varnostnega pregleda (RSI), ki služi za določanje vseh morebitnih pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja/lahko pride do nastanka prometnih nesreč. Na podlagi prometno-varnostnega pregleda ali podatkov o prometnih nesrečah se predlagajo ukrepi z namenom izboljšanja prometne varnosti. Najpogostejša mesta (konfliktne točke), na katerih prihaja/lahko pride do prometnih nesreč, so križišča. Konfliktne točke v območju križišča je potrebno urediti s pomočjo ustreznih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. V nekaterih primerih se zaradi nevarnosti ali neprepustnosti obstoječih križišč predlaga sprememba oblike križišča. Izbira optimalne ureditve križišča se določa na podlagi več kriterijev, ki bodo navedeni in razloženi v magistrskem delu. Predstavljena bodo teoretična izhodišča, ki se bodo nanašala na obravnavani primer štirikrakega križišča, ki se nahaja v bližini naselja Hrastovsko. Izvedeni bosta projektno-varnostna in prometnotehnična analiza obstoječega stanja, na podlagi katerih bodo izdelane variante rekonstrukcije obravnavanega križišča.
Keywords: prometno-varnostni pregled (RSI), konfliktne točke, nivojska križišča, optimalna ureditev križišč, rekonstrukcija križišča, voziščna konstrukcija
Published in DKUM: 15.12.2017; Views: 842; Downloads: 141
.pdf Full text (14,97 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica