| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Vpliv mehanskih lastnosti kamnine na odboj kamnitega kosa
Borut Macuh, Bojan Žlender, 2007, original scientific article

Abstract: Namen pričujočega prispevka je ugotoviti pogoje pri katerih pride do loma kamnitega kosa in s tem do zmanjšanja njegove mase in spremembe odbojnih karakteristik. Lom kamnitega kosa je odvisen od strukture in kvalitete kamnine, ki sta izraženi z modulom elastičnosti in enoosno tlačno trdnostjo kamnine.
Keywords: podor, trk, enoosna tlačna trdnost, modul elastičnosti
Published: 10.07.2015; Views: 899; Downloads: 65
.pdf Full text (1,08 MB)

4.
Alternativna mineralna veziva
Urban Belaj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku diplomskega dela se bomo dotaknili zgodovine materialov, s katerimi so gradili naši predniki. V nadaljevanju bomo razložili sistematiko delitve mineralnih veziv, ki jih poznamo danes ter predstavili nekatere njihove mehanske in fizikalne lastnosti. Nato bomo podrobneje obravnavali veziva, kot so elektrofiltrski pepel, metakaolin in naravni pucolan, ter le-te v laboratoriju zmešali, izmerili gostoto ter opravili preizkus tlačne in upogibne trdnosti. V zadnjem delu bomo vse rezultate zabeležili, jih analizirali in primerjali med seboj.
Keywords: beton, elektrofiltrski pepel, metakaolin, naravni pucolan, tlačna trdnost, upogibna trdnost
Published: 21.07.2016; Views: 974; Downloads: 90
.pdf Full text (1,29 MB)

5.
Analiza betona z dodanimi vlakni iz recikliranih PET plastenk
Borut Meke, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali prisotnosti vlaken iz odpadnih PET plastenk na različne lastnosti svežega in strjenega betona. Vlakna smo pridobili s preprostim mehanskim rezanjem PET plastenk s ciljem čim manjšega vložka energije za izdelavo le-teh. Izdelali smo vzorce vlaknastega betona z 0.5 %, 1.0 % in 1.5 % volumskim deležem PET vlaken, za primerjavo rezultatov pa tudi vzorec vlaknastega betona z dodanimi komercialno dobavljivimi polipropilenskimi STRUX vlakni z 0.5 % volumskim deležem vlaken ter referenčni vzorec betona brez vlaken. Vsa vlakna smo dodali v suho betonsko mešanico. Izvedli smo osnovne preiskave svežih betonskih mešanic, na strjenih betonskih vzorcih pa tritočkovni upogibni preizkus ter preiskavo tlačne trdnosti in prostorninsko maso. Rezultati so pokazali, da dodana PET vlakna izboljšajo upogibno trdnost vlaknastega betona, medtem ko je vpliv na tlačne trdnosti vlaknastega betona praktično zanemarljiv. Najvišjo upogibno trdnost smo ugotovili na vzorcu z 1.5 % volumskim deležem PET vlaken. Najenakomernejšo porazdelitev rezultatov smo dosegli pri vzorcih z nižjim volumskim deležem vlaken. Beton se je po nastanku prve razpoke obnašal duktilno.
Keywords: vlaknasti beton, polietilen tereftalat – PET, recikliranje, PET vlakna, upogibna trdnost, tlačna trdnost, tritočkovni upogibni preizkus
Published: 12.09.2016; Views: 1312; Downloads: 106
.pdf Full text (4,29 MB)

6.
RECIKLIRANI BETON KOT AGREGAT ZA PROIZVODNJO KONSTRUKCIJSKIH BETONOV
Manja Fajdiga, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Velike količine gradbenih odpadkov, ki nastajajo pri raznih sanacijah, rušitvah in obnovah objektov, predstavljajo velik problem za okolje. V diplomski nalogi smo preučili možnost uporabe recikliranega betona kot agregata za proizvodnjo konstrukcijskih betonov. Reciklirani agregat smo pridobili iz rušenja betonske stene iz betonskih zidakov. Ruševine smo zdrobili z drobilcem in jih nato presejali na sejalni napravi na ustrezne frakcije in sicer 4/8, 8/16 in 16/31.5 mm, frakcijo 0/4 mm smo nadomestili z naravnim agregatom. Dobljeni reciklirani agregat smo uporabili za betonske mešanice po enotni recepturi z različni deleži frakcij agregata. Dobljenim preizkušancem, kockam s stranico 150 mm, smo v laboratoriju določili tlačno trdnost. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da naš beton ne dosega vrednosti za proizvodnjo zahtevnejših konstrukcijskih elementov, lahko bi ga pa uporabili za stabilizacije tal, drenažne betone in druge nezahtevne betonske konstrukcije.
Keywords: reciklirani agregat, beton, tlačna trdnost
Published: 28.09.2016; Views: 1081; Downloads: 127
.pdf Full text (3,14 MB)

7.
Drobno mleta žlindra kot vezivo v cementnih kompozitih
Tim Balant, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Proizvodnja cementa je velik porabnik energije in hkrati povzroča emisije toplogrednih plinov v ozračju, ki so odgovorne za globalno segrevanje. Za doprinos k rešitvi tega problema se številne raziskave v svetu osredotočajo na uporabo odpadnih in sekundarnih materialov ter surovin, ki imajo lastnosti, podobne portlandskemu cementu, ter jih je mogoče dodati v beton kot delno zamenjavo cementa, ne da bi pri tem ogrozili njegovo trdnost in trajnost. V diplomskem delu smo kot delno zamenjavo portlandskega cementa uporabili železarsko žlindro, sekundarno surovino, ki nastane pri proizvodnji železa v visokih pečeh. V okviru eksperimentalnega dela smo žlindro v laboratorijskem mlinu zmleli do ustrezne finosti, ki smo jo kontrolirali z Blainovim permeabilimetrom. Po recepturi za standardno cementno kašo smo izdelali preizkusne vzorce, kjer smo cement nadomestili z 10, 20, 30, 40 in 50 masnimi odstotki drobno mlete žlindre. Na vseh vzorcih smo izvedli standardne upogibne in tlačne preizkuse. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da delni nadomestek cementa z drobno mleto žlindro ni bistveno vplival na spremembo mehanskih lastnosti preizkusnih vzorcev. Glede na rezultate v diplomskem delu predvidevamo, da se z uporabo drobno mlete žlindre lahko tudi do 50 % zmanjša poraba cementa in s tem cena betonske mešanice.
Keywords: drobno mleta žlindra, beton, cement, upogibna trdnost, tlačna trdnost
Published: 14.09.2018; Views: 572; Downloads: 83
.pdf Full text (2,63 MB)

8.
Vpliv reciklirane odpadne gume kot drobnega agregata na lasnosti betonov visoke trdnosti
Luka Kukec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen vpliv drobne reciklirane odpadne gume kot delne zamenjave drobnega mineralnega agregata. Z drobno mleto reciklirano gumo smo nadomeščali 5, 10, 15 in 20 volumskih odstotkov drobnega agregata V mešanico smo dodali še hiperplastifikator, zadrževalec vezanja in mikrosiliko. Preskušanci so bile kocke dimenzij 150 x 150 x 150 mm. Glavni cilj diplomskega dela je bil dokazati, da lahko betoni z drobno reciklirano gumo dosežejo tlačno trdnost betonov visoke trdnosti, ki mora biti po SIST EN 206-1 večja od 55 MPa. Rezultati eksperimentalne analize so pokazali, da delci reciklirane gume niso imeli bistvenega vpliva na konsistenco svežih betonskih mešanic. Z večanje količine delcev gume so se zmanjšali gostota, tlačna trdnost in dinamični modul elastičnosti otrdelega betona, vendar so bile kljub temu dosežene tlačne trdnosti večje od 55 MPa in s tem potrjena teza diplomskega dela.
Keywords: Beton, guma, tlačna trdnost, guma v betonu, gumeni beton, beton visoke trdnosti.
Published: 23.09.2020; Views: 34; Downloads: 28
.pdf Full text (2,63 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica