1. Organizacijska kultura v slovenskih logističnih podjetjih in njen vpliv na zadovoljstvo zaposlenihMateja Čuček, 2019, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih logističnih podjetjih. Za namen raziskave smo izvedli anketni vprašalnik, ki je zajemal OCAI-vprašalnik po Cameronu in Quinnu za organizacijsko kulturo in vprašalnik zadovoljstva zaposlenih po avtorici Renati Mihalič. Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, kakšna je povezava med omenjenima pojmoma in v katerem tipu kulture so zaposleni v slovenskih logističnih podjetjih najbolj in najmanj zadovoljeni.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je sestavljen iz organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Pri organizacijski kulturi smo opisali pojem in navedli nekaj definicij po različnih avtorjih. Vključili smo temeljne karakteristike organizacijske kulture in predstavili nekaj modelov, po katerih lahko umestimo kulturo v različne tipe. V okviru predstavitve zadovoljstva zaposlenih smo definirali pojem in predstavili tudi, zakaj je le-to pomembno, našteli dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, in opisali tri modele zadovoljstva zaposlenih.
V empiričnem delu smo predstavili metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu, in opisali oba vprašalnika, ki sta bila vključena v končni anketni vprašalnik. Temu je sledila predstavitev pridobljenih rezultatov in potrjevanje hipotez. V sklepnem delu smo strnili ugotovitve iz raziskave.
Keywords: organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, tipologija organizacijske kulture, OCAI
Published in DKUM: 18.12.2019; Views: 1969; Downloads: 393
 Full text (1,31 MB) |
2. ANALIZA ORGANIZACIJSKE KULTURE - PRIMER UPRAVNE ENOTE HRASTNIKMaša Špan, 2016, master's thesis Abstract: Vloga organizacijske kulture v javni upravi je v svoji osnovi povsem enaka kot organizacijska kultura v pridobitnih organizacijah. Pojavlja se sicer nekaj razlik, ki so posledica specifičnosti dela. Organizacijska kultura s svojimi lastnostmi in značilnostmi vpliva na način, kako se sprejemajo odločitve, kako se uporablja človeške vire ter na to, kako se odziva organizacija na impulze iz okolja. Vse to dokazuje tudi njen velik vpliv na uspešnost organizacije. Prav zaradi tega je bistvenega pomena, da organizacija pozna svojo kulturo, se zaveda njenih prednosti in slabosti in jih v celoti izkoristi v svoj prid (Prašnikar, Cirman 2005, 65). Rdeča nit, ki se vleče skozi celotno magistrsko nalogo je organizacijska kultura na Upravni enoti Hrastnik.
V prvem – empiričnem – delu smo preučili različne definicije organizacijske kulture, dotaknili smo se tudi organizacijske klime. Ko so bile definicije in razmerja med njimi jasna, smo preučili še vzroke za raziskovanje organizacijske kulture in vlogo organizacijske kulture v organizaciji. Organizacijsko kulturo v organizaciji smo opredelili tudi po tipologijah različnih avtorjev. Preučili smo še razvoj, oblikovanje, vzdrževanje, spreminjanje organizacijske kulture v organizaciji.
V aplikativnem delu smo izvedli raziskavo na Upravni enoti Hrastnik, in sicer z vprašalnikom OCAI (Cameron in Quinn, 2006, 20–25).
Keywords: organizacijska kultura, vloga organizacijske kulture, javna uprava, tipologija po Cameron-Quinnu, tipologija po Handyju, tipologija po Ansoffu, tipologija po Dealu in Kennedyju, Upravna enota Hrastnik.
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1525; Downloads: 234
Full text (1,58 MB) |
3. Inovativno delovanje organizacije: Primer podjetja IBMRok Vodušek, 2015, master's thesis Abstract: Inovacijska miselnost je nujna na trgu, saj uporablja in implementira najnovejše tehnologije in najboljše poslovne prakse. Inovacije omogočajo razvoj novih izdelkov in njihovo komercializacijo do zadovoljnih potrošnikov, poenostavljajo zapletene procese in pomagajo zvišati angažiranost zaposlenih. Konec koncev, je inovativnost tisto, kar ohranja podjetje relevantno na poslovnem trgu. Podjetje pa tudi ne more obstajati in se razvijati brez ljudi. Z ljudmi organizacija nastane in se z njihovo pomočjo tudi razvija. Podjetje je živ družbeni sistem, sestavljen iz ljudi , ki ga vzdržujejo in razvijajo. Ni dovolj da vzdržujemo objekte, stroje, tehnologijo in trg, treba je »vzdrževati« ljudi v infrastrukturi, ki uporabljajo tehnologijo in na trgu prodajajo blago. Vse to pogosto pozabljamo in zanemarjamo ter celo v večini podcenjujemo. Človeške rezerve in potenciali so še vedno premalo izrabljeni. Ljudje oblikujejo kulturo podjetja, ta pa njegovo dušo. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. Prvi del teoretičnega dela zajema poglavje o inovativnosti v podjetju, ter o vplivu inovativnega delovanja na poslovanje. Drugo poglavje v teoretičnem delu opredeljuje razvoj inovativnega vedenja v organizacijah. Podpoglavja za ta del zajemajo predvsem kulturo podjetja in sorodne pojme, ki so povezani z kulturo podjetja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljene najbolj znane in najbolj uporabljene tipologije organizacijskih kultur. V empiričnemu delu magistrske naloge smo analizirali rezultate raziskave, ki temeljijo na študijskemu primeru analize kulture podjetja IBM.
Keywords: inovativnost, inovacije, inovativno vedenje, organizacijska kultura, organizacijska klima, tipologija organizacijske kulture, sprememba organizacijske kulture.
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 1463; Downloads: 532
Full text (1,83 MB) |
4. VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE V SODOBNIH PODJETJIHMarko Ereš, 2012, undergraduate thesis Abstract: Organizacijska kultura je temeljen element doseganja strategij. Management podjetja mora prepoznati organizacijsko kulturo in jo znati tudi ohranjati. Zato je pomembno, da se kulturo vrednoti. Na podlagi tega lahko management izvaja ukrepe za ohranjanje kulture ali pa jo zaradi ne-doseganja strategij tudi spremeni. Korenita sprememba kulture nastane takrat, kadar management ugotovi, da kultura v podjetju sploh ne obstaja. Tako srečamo tri elemente upravljanja z organizacijsko kulturo: ohranjanje, spreminjanje in oblikovanje kulture. Definiranje tipologije organizacijske kulture podjetja je zelo kompleksno. To pa zaradi tega, ker podjetje dejansko nima smo enega tipa kulture, ampak več tipov. Postavi se tudi vprašanje, ali ima podjetje samo eno kulturo ali več. Gotov lahko trdimo, da ima dovolj veliko podjetje, več subkultur, ki se med seboj prepletajo in tvorijo močno organizacijsko kulturo. Pomembno je spoznanje, da organizacijska kultura izraža vrednote managementa oziroma ustanoviteljev podjetja. Kultura v podjetju nastane, kadar ima posameznik določeno idejo. Ustanovitelj s predstavitvijo ideje pridobi eno ali več oseb, ki se strinjajo z idejo in jo tudi sprejmejo. Tako imajo skupno vizijo in ustanovijo podjetje, ki začne delovati v smeri njihovega interesa. S časom podjetje zaposli nove ljudi. Skupine v podjetju na podlagi reševanja problemov oblikujejo rešitve, ki jih uporabljajo tudi v prihodnosti. Tako se s začne oblikovati organizacijska kultura. Management podjetja, se mora zavedati, da je organizacijska kultura pomemben dejavnik pri doseganju visoke konkurenčnosti podjetja v svoji panogi. Tako mora oblikovati okolje, ki bo zaposlenega spodbujalo. Ljudje v podjetju pa postanejo inovativni in prevzemajo večjo odgovornosti. Zato lahko management doseže močno organizacijsko kulturo z različnimi prijemi. Management oblikuje dejavnike kulture, ki pri ljudeh sprožijo zadovoljstvo. Z ustvarjanjem dejavnikov, ki jih zaposleni sprejmejo kot pozitivne, pa tudi oblikuje temelje za inovativno okolje.
Keywords: Organizacijska kultura, management organizacije, inovacije, tipologija organizacijske kulture, ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture, kultura prihodnosti.
Published in DKUM: 11.12.2012; Views: 2150; Downloads: 336
Full text (1,36 MB) |
