1.
Kako izboljšati organizacijsko kulturo na primeru izbranega podjetjaAlmina Skejić, 2019, master's thesis
Abstract: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno
dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi
zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci
organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo
organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije
s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je
potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom
zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje
se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev.
Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno
veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije
se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti.
Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija
zastavi.
Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega
dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega
dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo
se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na
organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske
kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je
posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v
aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno
stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z
merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S
je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na
vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben
dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na
vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno
stanje na področju vodenja managementa.
Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno
stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture.
Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo
organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize
organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi,
za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Keywords: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Published in DKUM: 25.11.2019; Views: 1461; Downloads: 275
Full text (1,98 MB)