Search the digital library catalog

Abstract: Družina in šport sta ključna dejavnika v diplomski nalogi. Ukvarjali smo se z družino, njenim bistvom, vidiki, tipologijo in vlogo, ki pripomore k oblikovanju otroka tako v socialnem kot športnem smislu. Za predšolskega otroka je družina ključnega pomena. V diplomski nalogi je predstavljena sama družina, v kateri poteka primarna socializacija. Sama vsebina diplomske naloge se nagiba tako k družini kot k samemu športu. Osredotočili smo se predvsem na predšolskega otroka, na družino, v kateri živi, kakšen je njegov položaj, kakšna je vloga in funkcija družine in kako družina pomaga predšolskemu otroku pri športnem udejstvovanju. V teoretičnem delu diplomske naloge smo poleg omenjenega opredelili šport in pomen športa tako za družino kot tudi za predšolskega otroka – športnika. Pobližje smo si pogledali različno teorijo, tako o družini kakor o športu. Zanimalo nas je, kako blizu sta si družinsko življenje in šport. Skozi empirični del smo raziskali jasen pogled na športno udejstvovanje družine. Starši iz primestnega in/ali mestnega okolja so izpolnjevali v vrtcu anketne vprašalnike za svojega otroka. Pridobljene rezultate smo dopolnjevali s teorijo in jih primerjali s postavljenimi hipotezami, ki smo si jih zastavili na začetku diplomske naloge. Ugotovili smo, da se je športno udejstvovanje v družini povečalo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Družina, predšolski otrok, šport, starši, vidik, tipologija, položaj, razvoj, pomen, udejstvovanje, športnik, družinsko življenje, zgodnje otroštvo.
Published in DKUM: 11.12.2014; Views: 3252; Downloads: 493
Full text (563,54 KB)

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja, pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja. Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju. V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče, kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih napakah je podana ustreznejša rešitev.
Keywords: Prevod in prevajanje, Leipziška šola, teorija skopos, prevodna dejavnost, besedilna tipologija, strokovno besedilo, prevajanje strokovnih besedil, prevajalski proces, terme, zdravilišče, kopališče, wellness, zdraviliški turizem, informativna in promocijska funkcija, vizualna podoba, usklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.
Published in DKUM: 14.10.2013; Views: 2544; Downloads: 269
Full text (2,56 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Motivno-tematska analiza izbranih romanov Cormaca McCarthyja temelji na analizi tematike, ki jo avtor uporablja v treh izbranih proznih delih. Uvodni del diplomskega dela obsega avtorjevo življenje in delo ter opis fabul obravnavanih romanov: Krvavi poldnevnik ali Večerna rdečina na zahodu, Ni dežela za starce in Cesta. V jedrnem delu je zajeta podrobna analiza motivov in tematike v izbranih romanih. Prav tako je predstavljeno, kako se tematika odraža v izbranih delih in v povezavi s sodobno družbo. Osredotočila sem se na teoretičen oris relevantnih izrazov: modernizem in postmodernizem, roman »toka zavesti«, zgodovinski roman, srhljivka, antiutopični roman ter se posvetila tudi tipologiji pripovedovalca v povezavi z izbranimi romani. Kritiki avtorjev slog pisanja povezujejo s slogom pisanja Williama Faulknerja, zato sledi tudi primerjava in vplivi Faulknerja na McCarthyjev slog pisanja. Zadnje poglavje podaja razloge in relevantne primere z navezavo na bivanjsko tematiko iz izbranih romanov in sodobno družbo. V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve in opažanja celotnega diplomskega dela.
Keywords: Krvavi poldnevnik, Ni dežela za starce, Cesta, roman »toka zavesti«, tipologija pripovedovalca, sodobna družba
Published in DKUM: 09.07.2013; Views: 2543; Downloads: 185
Full text (674,57 KB)

Abstract: Organizacijska kultura je temeljen element doseganja strategij. Management podjetja mora prepoznati organizacijsko kulturo in jo znati tudi ohranjati. Zato je pomembno, da se kulturo vrednoti. Na podlagi tega lahko management izvaja ukrepe za ohranjanje kulture ali pa jo zaradi ne-doseganja strategij tudi spremeni. Korenita sprememba kulture nastane takrat, kadar management ugotovi, da kultura v podjetju sploh ne obstaja. Tako srečamo tri elemente upravljanja z organizacijsko kulturo: ohranjanje, spreminjanje in oblikovanje kulture. Definiranje tipologije organizacijske kulture podjetja je zelo kompleksno. To pa zaradi tega, ker podjetje dejansko nima smo enega tipa kulture, ampak več tipov. Postavi se tudi vprašanje, ali ima podjetje samo eno kulturo ali več. Gotov lahko trdimo, da ima dovolj veliko podjetje, več subkultur, ki se med seboj prepletajo in tvorijo močno organizacijsko kulturo. Pomembno je spoznanje, da organizacijska kultura izraža vrednote managementa oziroma ustanoviteljev podjetja. Kultura v podjetju nastane, kadar ima posameznik določeno idejo. Ustanovitelj s predstavitvijo ideje pridobi eno ali več oseb, ki se strinjajo z idejo in jo tudi sprejmejo. Tako imajo skupno vizijo in ustanovijo podjetje, ki začne delovati v smeri njihovega interesa. S časom podjetje zaposli nove ljudi. Skupine v podjetju na podlagi reševanja problemov oblikujejo rešitve, ki jih uporabljajo tudi v prihodnosti. Tako se s začne oblikovati organizacijska kultura. Management podjetja, se mora zavedati, da je organizacijska kultura pomemben dejavnik pri doseganju visoke konkurenčnosti podjetja v svoji panogi. Tako mora oblikovati okolje, ki bo zaposlenega spodbujalo. Ljudje v podjetju pa postanejo inovativni in prevzemajo večjo odgovornosti. Zato lahko management doseže močno organizacijsko kulturo z različnimi prijemi. Management oblikuje dejavnike kulture, ki pri ljudeh sprožijo zadovoljstvo. Z ustvarjanjem dejavnikov, ki jih zaposleni sprejmejo kot pozitivne, pa tudi oblikuje temelje za inovativno okolje.
Keywords: Organizacijska kultura, management organizacije, inovacije, tipologija organizacijske kulture, ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture, kultura prihodnosti.
Published in DKUM: 11.12.2012; Views: 2150; Downloads: 336
Full text (1,36 MB)

Keywords: gospodarski svetovalci, svetovanje, tipologija, osnove, metode, management consultants, nabava, pravila, strokovnjaki, strokovne službe, poslovni razgovori, poslovna pogajanja, poklicna uspešnost, management, podjetje, kooperacija, poslovno sodelovanje, uspešnost poslovanja, dejavnost, vrednotenje, komuniciranje, poslovni rezultati, evalvacija, ocenjevanje, strateški management
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1770; Downloads: 56
Link to full text