1. Serijski morilci: prirojeno in/ali privzgojeno : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeVita Bernik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Opredelitev serijskega morilca si delita Donald Lunde in Robert Ressler. Po njuni opredelitvi je serijski morilec tisti, ki zagreši umor vsaj treh ljudi v časovnem obdobju, ki je daljši od 30 dni, medtem ko je med posameznimi umori obdobje »cooling-off«.
Raziskave povezav med biološkimi dejavniki, socialnimi dejavniki in kriminalnim obnašanjem so se v zadnjem desetletju zelo razširile in so ena izmed najhitreje rastočih vej v kriminologiji. Pri bioloških dejavnikih ima pri kriminalnem obnašanju veliko vlogo veliko dejavnikov, kot so npr. genetika, hormoni in nevrotransmitorji, nevrološki primanjkljaji, nevropsihologija in strupi iz okolice.
Socialni dejavniki vključujejo tiste, ki vplivajo na kriminalno obnašanje po veliko socialno-temelječih teorijah v kriminologiji. Ti dejavniki so npr. vplivi vrstnikov, razmere v družini, socialno-ekonomski status, navezanost na starše, raven izobrazbe, religija, materialni status, lokacija prebivališča itd.
Mnenja strokovnjakov se močno razlikujejo. Po eni strani jih veliko zagovarja stran, ki trdi, da na oblikovanje serijskega morilca vpliva prirojenost, po drugi jih veliko trdi, da se serijski morilci oblikujejo s pomočjo okolice. Poraja se veliko vprašanje, ali je serijske morilce mogoče zaustaviti – res je, da jih je z novo, naprednejšo tehnologijo lažje najti in prepoznati, vendar znanost še ni dovolj napredna, da bi fenomen serijskega morilca dejansko lahko preprečili. Keywords: diplomske naloge, umor, tipologija, primeri umorov, serijski morilci, dejavniki umorov Published in DKUM: 27.10.2021; Views: 976; Downloads: 141 Full text (843,62 KB) |
2. Dograditev in obnova centra za izvrševanje kazenskih sankcij v Črni Gori. : magistrsko deloVladimir Lutovac, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava idejo za dograditev in obnovo centra za izvrševanje kazenskih sankcij v mestu Danilovgrad v Črni Gori, na podlagi analiz trenutnega stanja v državi, v zvezi z kakovostjo pogojev in kapacitete v obstoječem kompleksu. V projektu je prikazana arhitekturna in funkcionalna razlika med dvema različnima zaporniškima sistemoma. Bistveno je, da zapor predstavlja mesto v mestu in je sestavljen iz več sklopov stavb, tako za zapornike, kot za zaposlene in nekatere spremljevalne dejavnosti.
Skozi zgodovino se je razvila pomembna dvojnost v mnenju in zaznavanju vpliva zapora kot kazen na človeka. Ta dvojnost je prisotna v svetu kot eno od bistvenih vprašanj - kakšna vrsta kazni je primerna. Kako lahko zapor pripomore, da niso zaporniki samo kaznovani, ampak rehabilitirani? Keywords: zapor, kazen, rehabilitacija, arhitektura, tipologija Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 936; Downloads: 109 Full text (9,96 MB) |
3. Navodila za izdelavo pisnih del na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v MariboruSimona Sternad Zabukovšek, Darja Boršič, Polona Tominc, Tjaša Štrukelj, 2020 Abstract: Vsak študent se tekom študija slej kot prej sreča z ustvarjanjem pisnih del. Prvi korak so seminarske naloge pri posameznih predmetih, ki so namenjene prav temu, da se naučimo raziskovati, iskati vire podatkov in drugih informacij, se strokovno izražati, oblikovati svoje misli in primerno oblikovati končni izgled besedila. To znanje nato pokažemo pri zaključnih delih na koncu študija, kjer je vsebina in oblika takega pisnega dela še posebej pomembna. Priročnik je zgrajen tako, da si poglavja sledijo enako kot v vsakem pisnem delu, razen kolofona in predgovora, ki v pisnih delih sicer nista predvidena. V vsakem poglavju so pojasnjene bistvene značilnosti poglavja. Pod oznako "pozor" so navedene najpogostejše napake, na katere moramo biti posebej pozorni in se jih izogibati. Pod oznako primer so prikazani izgledi posameznih elementov. Prav tako so za lažje delo dodani namigi za ukaze v Microsoft Word 2019. Keywords: tipologija pisnih del, obvezne sestavine pisnega dela, navajanje literature in virov, oblika pisnega dela Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1223; Downloads: 82 Link to file |
4. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, professional monograph Abstract: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev. Keywords: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 2226; Downloads: 79 Link to file |
5. Organizacijska kultura v slovenskih logističnih podjetjih in njen vpliv na zadovoljstvo zaposlenihMateja Čuček, 2019, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih logističnih podjetjih. Za namen raziskave smo izvedli anketni vprašalnik, ki je zajemal OCAI-vprašalnik po Cameronu in Quinnu za organizacijsko kulturo in vprašalnik zadovoljstva zaposlenih po avtorici Renati Mihalič. Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, kakšna je povezava med omenjenima pojmoma in v katerem tipu kulture so zaposleni v slovenskih logističnih podjetjih najbolj in najmanj zadovoljeni.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je sestavljen iz organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Pri organizacijski kulturi smo opisali pojem in navedli nekaj definicij po različnih avtorjih. Vključili smo temeljne karakteristike organizacijske kulture in predstavili nekaj modelov, po katerih lahko umestimo kulturo v različne tipe. V okviru predstavitve zadovoljstva zaposlenih smo definirali pojem in predstavili tudi, zakaj je le-to pomembno, našteli dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, in opisali tri modele zadovoljstva zaposlenih.
V empiričnem delu smo predstavili metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu, in opisali oba vprašalnika, ki sta bila vključena v končni anketni vprašalnik. Temu je sledila predstavitev pridobljenih rezultatov in potrjevanje hipotez. V sklepnem delu smo strnili ugotovitve iz raziskave. Keywords: organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, tipologija organizacijske kulture, OCAI Published in DKUM: 18.12.2019; Views: 1969; Downloads: 393 Full text (1,31 MB) |
6. Kako izboljšati organizacijsko kulturo na primeru izbranega podjetjaAlmina Skejić, 2019, master's thesis Abstract: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno
dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi
zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci
organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo
organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije
s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je
potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom
zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje
se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev.
Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno
veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije
se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti.
Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija
zastavi.
Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega
dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega
dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo
se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na
organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske
kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je
posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v
aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno
stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z
merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S
je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na
vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben
dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na
vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno
stanje na področju vodenja managementa.
Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno
stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture.
Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo
organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize
organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi,
za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti. Keywords: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn. Published in DKUM: 25.11.2019; Views: 1461; Downloads: 275 Full text (1,98 MB) |
7. Besedilne vrste na področju zavarovalništvaNejc Fekonja, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja ukvarjanje z besedilnimi vrstami s področja zavarovalništva in izdelavo poskusa klasifikacije in tipologije le-teh. Naloga je razdeljena na teoretični del, v katerem sem opredelil pojme sporočanje, besedilo, besedilne vrste, slogovne postopke in temeljne elemente pragmatične analize besedil ter izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst, in empirični del, ki je posvečen poskusu izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst s področja zavarovalništva. Na področju zavarovalništva kot gospodarske panoge srečujemo najrazličnejša besedila, in sicer znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, zavarovalniškoposlovna, zavarovalniškooglaševalska idr. Gre za področje, ki je jezikoslovno slabo raziskano, zato analiza tipičnih besedil s področja zavarovalništva predstavlja poskus konstituiranja besedil s področja zavarovalništva kot besedilne vrste in uvrstitev le-teh v klasifikacijo in tipologijo besedilnih vrst s področja zavarovalništva, kjer sem na podlagi prototipičnih znotraj- in zunajbesedilnih prvin določil jedrne in mejne besedilne vrste s področja zavarovalništva, ki predstavlja posebno gospodarsko dejavnost z učinki na vseh področjih družbenega življenja, obenem pa gre za področje, znotraj katerega se srečujejo številna znanja iz različnih strok. Naloga predstavlja prvi poskus klasificiranja in tipologiziranja besedilnih vrst s področja zavarovalništva, pri čemer sem se za izdelavo poslužil analitične, sintetične, deskriptivne in komparativne metode. Keywords: sporočanje, besedilna vrsta, klasifikacija, tipologija, zavarovalništvo Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 1587; Downloads: 203 Full text (1,66 MB) |
8. Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šolMaja Vran, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh delovnih zvezkih Mladinske knjige in treh delovnih zvezkih založbe Rokus Klett. Obravnavamo izbrane delovne zvezke Slovenščina 7, 8 in 9 ter delovne zvezke Slovenščina za vsak dan 7, 8 in 9.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali teorijo učbeniškega gradiva, kjer smo predstavili klasifikacijo učbeniškega gradiva, učbenik kot učno sredstvo, didaktično oblikovanje učbenikov ter kakovost učbeniškega gradiva, kjer smo se posvetili predvsem strukturi gradiva. V empiričnem delu smo natančno prikazali zgradbo vseh izbranih delovnih zvezkov. Posvetili smo se vizualni podobi, zgradbi poglavij in ilustracijam. Nato smo pregledali in analizirali tipologijo nalog v določenem gradivu. Upoštevali smo tipologijo nalog Leona Zormana v delu Sestava testov znanja in njihova uporaba v šoli. Pri analizi nalog smo preučevali podobnosti in razlike med nalogami, težavnost nalog in število nalog v posameznem gradivu. Preučevali smo tudi operativne cilje učnega načrta za slovenščino in ugotavljali, kateri se pojavljajo v določenih gradivih. Analizirali smo tudi navodila, ki so podana pri vsaki nalogi. Pri analizi se je izkazalo, da se gradiva vizualno razlikujejo, prav tako se razlikuje zgradba posameznega delovnega zvezka. Ugotovili smo, da je tipologija nalog v gradivih podobna - več je nalog, kjer učenec/-ka sam napiše odgovor, in sicer tip kratkih odgovorov in tip dopolnjevanja. Težavnost nalog ni razvrščena od lažje k težji, ampak se naloge med seboj mešajo. V delovnih zvezkih se pojavlja različno število nalog, po navadi več nalog vsebuje izbrano gradivo Mladinske knjige. Navodila za reševanje nalog so ustrezna, vsebujejo dovolj podatkov in ne zavajajo. Naloge so ustrezno razvrščene tudi glede na učni načrt, saj lahko zasledimo operativne cilje, ki jih ta predpisuje pri določeni učni enoti. Keywords: učbeniško gradivo, tipologija nalog, delovni zvezek, učni načrt, ustrezna navodila Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1287; Downloads: 142 Full text (2,67 MB) |
9. Slovenščina na dlani 12018, professional monograph Abstract: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse. Keywords: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1527; Downloads: 116 Link to file |
10. Slovensko slovaropisje in kritikaMajda Merše, 2015, original scientific article Abstract: Vzporedni pojav slovenskega slovaropisja je njegova kritika. Na raznovrstne slovarske opise slovenskega jezika se opazneje in odmevneje odziva zadnji dve stoletji. Večjega kritičnega odziva so bili deležni zlasti slovarski priročniki splošnega značaja, kakršna sta Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) in Slovenski pravopis (2001). V prispevku bo predstavljen obseg kritike slovarjev, njena tipologija in vpliv, ob vzorčnih primerih pa tudi glavni kritični poudarki. Keywords: slovenščina, slovaropisje, slovarska tipologija, kritika Published in DKUM: 19.02.2018; Views: 979; Downloads: 480 Full text (3,90 MB) This document has many files! More... |