| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
ANALIZA POLIMORFIZMOV IZBRANIH GENOV PRI OTROCIH Z ASTMO TER POVEZAVA TEH POLIMORFIZMOV S FENOTIPOM ASTME IN ODZIVOM NA TERAPIJO
Petra Perin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok. Gre za vnetje dihal neznane etiologije. Je kompleksna bolezen, katere nastanka ni mogoče pojasniti z enim samim mehanizmom ali genom, pomemben vpliv pa ima tudi okolje. V številnih študijah so z astmo povezovali že več kot 100 genov, prispevek vsakega izmed njih pa je verjetno majhen. Mnogi geni, ki bi lahko imeli pomemben vpliv v patogenezi astme še niso poznani oziroma si študije med sabo nasprotujejo o njihovi vlogi na nastanek in fenotip astme. Kandidatni geni se razlikujejo tudi med populacijami. Preverili smo, kakšno vlogo imajo nekateri izmed kandidatnih genov pri slovenskih otrocih z astmo. Večina študij je zajela astmatike kot celoto. Mi smo preučili povezave kandidatnih genov posebej za skupino atopijskih in neatopijskih astmatikov. V naši študiji smo tudi preverili kakšen vpliv imajo izbrani polimorfizmi na klinične parametre pri astmi in kako vplivajo na odziv na terapijo z glukokortikoidi pri slovenskih otrocih z astmo. Z orodji bioinformatike smo izbrali 9 polimorfizmov v 9 genih. Genotipizirali smo 108 otrok z astmo, od tega 28 z neatopijsko in 80 z atopijsko obliko astme ter 92 zdravih kontrol. Genotipizacijo smo izvedli s pomočjo verižne reakcije s polimerazo (PCR) in s pomočjo metode polimorfizma dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP). Ugotovili smo povezavo polimorfizmov na genih CCR5, IL13 z neatopijsko ter na genu RANTES z astmo nasploh pri slovenskih otrocih, pri polimorfizmih na 8 genih smo ugotovili vpliv na klinične parametre pri astmi. Naša študija je prva, ki je povezala gena IL12B in IL13 z deležem dušika v izdihanem zraku pri astmatikih. Prav tako smo prvi, ki smo ugotovili vpliv genov IL13 in ORMDL3 na protiastmatično terapijo z glukokortikoidi. Ti podatki lahko v bodoče pomembno prispevajo k razumevanju patogeneze astme, ugotovitve o povezavi polimorfizmov z odzivom na terapijo pa lahko vodijo do diagnostične in terapevtske obravnave, ki bo ukrojena po meri vsakega posameznega bolnika z astmo, ter zato veliko učinkovitejša, hitrejša in z manj stranskimi učinki.
Keywords: Astma, asociacijska študija, polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov, genska tipizacija
Published: 09.09.2010; Views: 2635; Downloads: 351
.pdf Full text (3,26 MB)

3.
POLIMORFIZMI IZBRANIH KANDIDATNIH GENOV ZA OTROŠKO ASTMO: META-ANALIZA GENETSKIH ASOCIACIJSKIH ŠTUDIJ
Tadej Zorjan, 2013, master's thesis

Abstract: Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal v zadnjih desetletjih, saj prizadene okrog deset odstotkov ljudi. V Sloveniji za astmo zboli približno 5 % odraslih in 10 % otrok. Na njen razvoj vplivata tako okolje, kot genetska zasnova posameznikov. V številnih študijah so z astmo povezovali že več kot 600 genov, prispevek vsakega izmed njih pa je verjetno majhen. Mnogi geni, ki bi lahko imeli pomemben vpliv v patogenezi astme še niso poznani oz. si študije o njihovi vlogi na nastanek in fenotip med sabo nasprotujejo. Kandidatni geni se razlikujejo tudi med populacijami. Genetsko ozadje še kljub mnogim raziskavam ni razjasnjeno, saj gre za več-gensko bolezen. Raziskovalci skušajo astmo genetsko opredeliti s študijami na velikih vzorcih in s potrjevanjem rezultatov predhodnih raziskav. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo orodij bioinformatike izbrati polimorfizme posameznega nukleotida (SNP) kandidatnih genov za astmo ter z meta-statistično analizo predhodnih študij ugotoviti, kakšna je njihova vloga. Prav tako smo izbrane SNP-e analizirali pri slovenski populaciji. Genotipizirali smo 288 otrok z astmo, od tega 84 z neatopijsko in 189 z atopijsko obliko astme ter 186 zdravih posameznikov kot kontrolno skupino. Ugotovili smo, da je razvoj otroške astme povezan s polimorfizmoma na genih CTLA4 in SLC22A5 in sicer je v skupini bolnikov značilno višja frekvenca genotipov AA (15,1 %) za SNP na genu CTLA4 v primerjavi s kontrolno skupino (24 %; p = 0,027) in prav tako pa je tudi v skupini astmatikov višji delež homozigotov za G (56,5 %) kot v skupini zdravih (55,2 %). Vpliva polimorfizmov na genih IL4, IL4R, NR1/2 in PTGER4 na razvoj astme v slovenski populaciji nismo potrdili, ugotovili pa smo vpliv le teh na potek bolezni, kar se kaže v statistično značilnih razlikah v kliničnih parametrih med bolniki z različnimi genotipi. Z meta-statistično analizo kandidatnih genov pa smo dobili statistično značilne razlike med obema skupinama pri treh polimorfizmih in sicer CCR5_del32 (p = 0,003), CTLA4_+49AG (p = 0,009) in IL4_C+33T (p = 0,02). Ti podatki lahko v bodoče pomembno prispevajo k razumevanju patogeneze astme, ugotovitve o povezavi polimorfizmov z odzivom na terapijo pa lahko vodijo do diagnostične in terapevtske obravnave, ki bo ukrojena po meri vsakega posameznega bolnika z astmo, ter zato veliko učinkovitejša, hitrejša in z manj stranskimi učinki.
Keywords: Astma, asociacijska študija, meta-statistična analiza, genska tipizacija, polimorfizem posameznega nukleotida.
Published: 30.05.2013; Views: 1602; Downloads: 129
.pdf Full text (2,75 MB)

4.
TIPIZACIJA OBSTOJEČIH IN NAČRTOVANIH PARKIRNIH POVRŠIN V SREDIŠČU MARIBORA
Aleksandra Šerjan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V tej nalogi so osrednja tema parkirne površine v središču mesta Maribora. Najprej so predstavljene z vidika zakonodaje in druge pomembne dokumentacije. Opisane so različne delitve parkirnih površin, ki so nato tudi tipizirane za potrebe inventarizacije. Predstavljen je postopek izvedbe inventarizacije, vključno z rezultati. Pridobljeni rezultati so tudi analizirani na podlagi zadnje uradne inventarizacije iz leta 2006. Na koncu sledijo najpomembnejši načrti Mestne občine Maribor na področju mirujočega prometa in sklepne misli.
Keywords: parkiranje, parkirišča, parkirne površine, inventarizacija, tipizacija, promet, Maribor
Published: 27.10.2014; Views: 844; Downloads: 280
.pdf Full text (1,55 MB)

5.
TIPIZACIJA POGONSKEGA SKLOPA VOZA INDUSTRIJSKE PEČI ZA TERMIČNO OBDELAVO MATERIALOV
Tomaž Bosio, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje postopek zasnove, tipizacije in standardizacije pogonskega sklopa voza industrijske peči za uporabo v podjetju BOSIO d.o.o. Magistrsko delo se začne s kratkim povzetkom zgodovine razvoja industrijskih peči, njihovo klasifikacijo in opisom komorne peči z vozičkom. Sledi zasnova in razdelitev pogonskih sklopov glede na obremenitve. Za vsak tip pogonskega sklopa smo definirali komponente, ki so bile ustrezno preračunane in standardizirane. V zaključku magistrskega dela so predstavljeni doseženi cilji, ki dokazujejo, da smo uspešno tipizirali pogonski sklop. Navedli smo tudi usmeritve za nadaljevanje dela na tem področju.
Keywords: industrijska peč, pogoni, strojni elementi, tipizacija
Published: 30.09.2016; Views: 562; Downloads: 54
.pdf Full text (5,29 MB)

6.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Keywords: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Published: 25.05.2018; Views: 326; Downloads: 35
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Optimizacija procesa izdelave jedrovnikov
Blaž Štor, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavil podjetje Kovis-Livarna d. o. o. in optimizacijo procesa izdelave jedrovnikov. Za nalogo je potrebno optimizirati izdelovanje jedrovnikov, ki zaradi svoje edinstvenosti in zapletenosti potrebujejo več časa za izdelavo. Tukaj bi se predvsem osredotočil na izdelavo ohišja jedrovnika, ki je pomembno za vpenjanje jedrovnika na obdelovalni stroj. Zaradi edinstvenosti posameznega jedrovnika je ohišje vedno drugačno. V diplomski nalogi sem tipiziral izdelavo jedrovnikov. S tem sem omogočil izdelavo ohišja na CNC stroju. Med seboj sem primerjal postopka ročne in strojne izdelave, s podatki pridobljenimi s strani podjetja in ostalo razpoložljivo literaturo
Keywords: livarstvo, jedrovnik, optimizacija, tipizacija, ročna izdelava, strojna izdelava
Published: 04.10.2018; Views: 120; Downloads: 46
.pdf Full text (6,01 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica