| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Morfometrijske značilnosti, pedologija in raba tal s posebnim ozirom na vinogradništvo in sadjarstvo v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2017, original scientific article

Abstract: Ob omembi Slovenskih goric povprečen Slovenec pomisli na gričevje, ki je zasajeno z vinsko trto in sadnim drevjem. Vendar se v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico videz te pokrajine spreminja. Vinogradov in sadovnjakov je z leti manj. V članku smo analizirali povezavo med nekaterimi naravnimi dejavniki ter rabo tal. Osredotočili smo se na vplive reliefa, kamninske podlage ter tipov prsti na vinogradništvo in sadjarstvo. Glede na izsledke smo preučili še možnosti, kje na območju Slovenskih goric med Muro in Pesnico so glede na obravnavane naravne dejavnike najugodnejše lege za rast vinogradov in sadovnjakov. Ti bi na tem območju ob ugodnih družbenih dejavnikih lahko predstavljali veliko dodano vrednost kmetijstvu v severovzhodni Sloveniji.
Keywords: vinogradništvo, sadjarstvo, relativna višina, ekspozicije, nakloni, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, tipi prsti
Published: 17.04.2018; Views: 606; Downloads: 64
.pdf Full text (1,42 MB)
This document has many files! More...

2.
Spoznajmo prsti okoli nas
Ana Vovk Korže, 2006, professional article

Abstract: Že v preteklosti so se ljudje zanimali za lastnosti prsti, da so lahko sklepali o pridelku. Danes je poznavanje prsti precej poenostavljeno, saj za to obstajajo številni pripomočki in načini. V prispevku so obravnavani splošni načini prepoznavanja prsti.
Keywords: pedogeografija, terensko delo, tipi prsti
Published: 10.07.2015; Views: 863; Downloads: 59
URL Link to full text

3.
4.
Vpliv značilnosti prsti na razširjenost biokmetijskih zemljišč v Prekmurju
Ana Vovk Korže, 2002, original scientific article

Abstract: Prekmurje spada med najbolj kmetijske predele Slovenije. Ob reki Muri prevladujejo distrične rjave in obrečne prsti, na njih intenzivno pridelujejo kmetijske pridelke. Biokmetijska zemljišča so na distrični rjavi prsti, distričnem srednje močnem mineralnem hipogleju, psevdogleju ter na obrečni distrični prsti. Analiza prsti in ankete so pakazale, da so intenzivna zemljišča na boljših prsteh kot biokmetijska zemljišča
Keywords: pedogeografija, Prekmurje, prsti, tipi prsti, biokmetijstvo, intenzivno kmetijstvo
Published: 10.07.2015; Views: 1193; Downloads: 51
URL Link to full text

5.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Keywords: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Published: 18.06.2012; Views: 2757; Downloads: 175
.pdf Full text (11,48 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica