| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba tiol-en klik reakcije za polimerizacijo terpenov s tioli : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Vesna Kocijan, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je bil pripraviti polimerne materiale s tiol-en polimerizacijo iz terpenov in večfunkcionalnih tiolov. Pri tem smo uporabili monomere (terpene) iz obnovljivih virov in ne monomerov, pridobljenih iz nafte. Kot zamreževala smo uporabili biorazgradljive tiole, ki za okolje ne predstavljajo nevarnosti glede onesnaženja. Sintetizirali smo polimere iz večfunkcionalnih tiolov trimetilolpropan tris (3-merkaptopropioata) (tri tiola) in heksan-1,6-ditiola (ditiola) in terpenov (mircen in limonen) ob prisotnosti etilen glikol dimetakrilata (EGDMA). Molska razmerja monomerov smo izbrali na način, da smo imeli pri začetnih vzorcih molsko razmerje dvojnih vezi v primerjavi s tiolnimi skupinami 1:1, pri kasnejših vzorcih pa smo višali delež dvojnih vezi v primerjavi s tiolnimi skupinami. Uspešnost polimerizacije smo potrdili z gravimetrijo suhih vzorcev po polimerizaciji in čiščenju, FT-IR spektroskopijo in elementno analizo. Po opravljenih analizah smo ugotovili, da je mircen bolj reaktiven od limonena ter da je tri tiol kljub večji sterični oviranosti bolj primeren za polimerizacijo s terpenoma kot ditiol. Glede na rezultate elementne analize žvepla in glede na rezultate o izgubi mase po čiščenju polimerov smo uspešno sintetizirali tiol-en polimere na osnovi mircen:tri tiol:EGDMA s polimerzacijo v masi. Iz te monomerne mešanice pa nam je uspelo pripraviti tudi visoko porozen poliHIPE material s tipično poliHIPE morfologijo, ki smo jo potrdili z vrstično elektronsko mikroskopijo.
Keywords: Terpeni, tioli, poliHIPE, polimerizacija v masi, tiol-en klik polimerizacija
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 623; Downloads: 77
.pdf Full text (2,96 MB)

2.
Vpliv različnih koncentracij selenita in arzenata na ozkolistni koščec (Berula erecta) v in vitro pogojih
Metka Krajnc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv različnih koncentracij selenita (0,01, 0,1, 1, 10 in 50 mg/L) in arzenata (20, 40, 60 in 80 mg/L) v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L na rastne parametre, fotokemično učinkovitost, fotosintezna barvila, antoccianine, vsebnost glutationa in cisteina pri ozkolistnem košcu (Berula erecta) v in vitro pogojih. Rastline smo gojili na preprostem MS gojišču Murashige in Skoog (1962), brez rastnih regulatorijev. Posamezni poskus je trajal tri tedne. Nizke koncentracije selenita (0,01, 0,1 in 1 mg/L) so pospešile rast poganjkov in korenin, ter stimulirale tvorbo stolonov in brstov, medtem ko so višje koncentracije (10 in 50 mg Se(IV)/L) zavrle rast rastlin. Najbolj stimulativen vpliv na preučevane rastne parametre je imela koncentracija 1 mg Se(IV)/L, zato smo jo tudi izbrali za preučavenje interakcije z arzenatom. Koncentracija 50 mg Se(IV)/L je imela intenzivno negativen vpliv na potencialno fotokemično učinokvitost fotosistema II. Vsebnost barvil se je znižala pri vseh obravnavah selenita, privzem celokupnega selena pa se je z naraščajočo koncentracijo selenita višal. Mejna koncentracija, do katere je naraščala vsebnost skupnega glutationa in cisteina v koreninah in poganjkih, je bila 1 mg Se(IV)/L, pri višjih koncentracijah pa je selen spremenil svojo naravo delovanja in začel delovati kot pro-oksidant ter posledično znižal koncentracijo glutationa in cisteina. Naraščajoče koncentracije arzenata so v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L negativno vplivale na rastne parametre, ta je bil najbolj opazen pri višjih koncentracijah (60 in 80 mg As/L + 1 mg Se(IV)/L), kar je sovpadalo tudi z nižanjem potencialne fotokemične učinkovitosti fotosistema II in koncentracije klorofilov ter antocianinov. Privzem arzena in selena je bil višji v korenine, kot v nadzemne dele rastlin. Prisotnost arzenata je pozitivno vplivala na privzem selena v koreninah, kar nakazuje na sinergistični učinek med elementoma. Vsebnost glutationa in cisteina se je v koreninah in nadzemnem delu rastlin višala z naraščajočo koncentracijo arzenata v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L.
Keywords: selen, arzen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, barvila, tioli
Published in DKUM: 13.07.2018; Views: 1723; Downloads: 227
.pdf Full text (3,08 MB)

3.
SPREMENLJIVOST VSEBNOSTI SKUPNIH PROTEINOV, FENOLOV IN TIOLOV V LISTIH STARIH GENOTIPOV MURV V GORIŠKI REGIJI
Tina Ugulin, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. V magistrskem delu smo popisovali in vzorčili stare genotipe murv v Goriški regiji, ki so jih v preteklosti uporabljali z namenom krme sviloprejkam. Raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Skupne proteine smo v listih različnih genotipov merili v razponu od 35 do 126 mg/g SS, skupni fenoli so dosegli vrednosti do 16 g ekvivalent galne kisline/100 g, glutation smo določili v razponu od 705 do 2019 nmol/g SS in cistein od 24 do 73 nmol/g SS. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
Keywords: krmna rastlina, Morus, skupni fenoli, skupni proteini, tioli
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 2098; Downloads: 274
.pdf Full text (11,74 MB)

Search done in 1.6 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica