Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča: Medosebni odnosi igrajo ključno vlogo v timu in celotnem procesu zdravstvene nege. To se kaže v uspešnosti in osebnem zadovoljstvu zaposlenih ter v njihovem sodelovanju in timskem delu. Tim je skupina dveh ali več ljudi, ki delujejo v interakciji, da bi dosegli določen cilj. Ker so člani tima v domovih starejših občanov nenehno izpostavljeni raznim oblikam stresa, pomanjkanju kadra, delu v treh izmenah in usmerjanju zdravstvene nege k individualnim potrebam starostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšni so medosebni odnosi zaposlenih v timu zdravstvene nege in oskrbe in ali so pri zaposlenih prisotni simptomi izgorevanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. V empiričnem delu smo proučili, analizirali in sintetizirali zbrane primarne in sekundarne vire podatkov. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. Anketo smo razdelili med 31 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi in sicer v mesecu avgustu 2016. Rezultati: Ugotovili smo, da so medosebni odnosi v timu izbranega doma starejših občanov relativno dobri, saj se večina anketiranih v timu počuti dobro in da se še ne čuti izgorelost posameznika na delovnem mestu, se pa že opažajo začetki izgorelosti. Iz raziskave smo ugotovili še, da je eden od razlogov za slabo počutje oz. slabe odnose tudi obrekovanje med sodelavci, kar se pa po njihovem mnenju s pogovori da odpraviti. Med ostalimi slabše ocenjenimi vzroki je še nezadostna komunikacija med zaposlenimi, da vodstvo ne nagrajuje zaposlenih za uspešnost in prekratek delovnik za uspešno opravljanje dela. Sklep: Rešitev za dobre medosebne odnose in zmanjšanje izgorelosti med zaposlenimi, je v vodstvu in sicer z rednimi timskimi sestanki z zaposlenimi glede odnosov na delovnem mestu, v boljši organizaciji dela, v nagrajevanju kadra za uspešno opravljeno delo ter v organiziranju raznih izobraževanj glede medosebnih odnosov med zaposlenimi. Prav tako lahko vsak posameznik vpliva na dobre medosebne odnose, če le prisluhne svojemu sodelavcu, mu pomaga, skratka, da se zaveda, da v timu ni sam in da je treba upoštevati tudi voljo drugih. Prav pogovori s prijateljskim druženjem izven delovnega čas morda lahko v celoti rešijo obstoječe probleme s koristnimi predlogi.
Keywords: medosebni odnosi, stres, izgorelost, zdravstveni tehnik, medicinska sestra, timsko delo. 
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2393; Downloads: 299
Full text (784,64 KB)

Abstract: Večkrat je slišati, da so zaposleni največje premoženje podjetja, vendar to velja le, če so zadovoljni in motivirani. S takimi je podjetje lahko vedno konkurenčno. Ena izmed aktivnosti, ki vpliva na izboljšanje odnosov med zaposlenimi, je timbilding (angl. team building), katerega ponudba je tudi v Sloveniji vedno večja in podjetja se zanj pogosteje odločajo. Namen naloge je bil z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri timbilding vpliva na motivacijo med zaposlenimi. Ugotoviti smo želeli tudi, v kolikšni meri se podjetja odločajo za tovrstne programe, in v kakem številu se jih zaposleni udeležujejo. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali so sedaj zaposleni v podjetju bolj zadovoljni in motivirani na delovnem mestu, kot so bili pred udeležbo programa, ter ali so mnenja, da so programi uspešni. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V raziskovalnem delu smo s pomočjo ankete ugotavljali motiviranost zaposlenih po opravljenem timbilding programu. Raziskava je pokazala, da so zaposleni po obisku timbilding programa bolj motivirani na delovnem mestu in da timbilding program smatrajo kot uspešen, pri vplivu na njihovo motivacijo. Raziskava je pokazala tudi, da se veliko podjetij odloča za tovrstne programe, in da se jih tudi njihovi zaposleni radi udeležujejo, saj je njihov odnos do timbilding programa v večini pozitiven. Opomba: V besedilu uporabljamo poslovenjen izraz za team building. Gre za gradnjo timskega dela.
Keywords: Motivacija, timsko delo, timbilding
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 2186; Downloads: 337
Full text (873,85 KB)

Abstract: Magistrsko delo proučuje vlogo glavnih medicinskih sester pri zagotavljanju kakovostnega timskega dela v dveh zdravstvenih domovih v Pomurju. Namenjeno je predvsem glavnim medicinskim sestram, ki hočejo svoj tim voditi dobro, korektno in kakovostno ter posledično vplivati na zadovoljstvo pacientov. V teoretičnem delu predstavimo stile vodenja, ki prispevajo k boljšemu sodelovanju v timu. Glavne medicinske sestre morajo imeti ustrezno znanje o vodenju in managementu, da ju lahko uspešno izvajajo v praksi. V empiričnem delu predstavimo rezultate anketne raziskave, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v zdravstvenih domovih Ljutomer in Murska Sobota. V raziskavo je bilo vključenih 50 zaposlenih, in sicer 14 iz Zdravstvenega doma Ljutomer in 36 iz Zdravstvenega doma Murska Sobota. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanja odprtega in 3 vprašanja polodprtega tipa. Prvi del vprašalnika je bil sestavljen iz splošnih vprašanj o starosti, spolu, delovnem mestu in delovni dobi anketiranih. Naslednji del vprašalnika je bil usmerjen na ustvarjalnost in inovativnost vodje, kjer so anketirani s pomočjo Likertove lestvice ocenili svoje vodje z vidika poštenosti, zavzetosti, organiziranosti in zaupanja. V naslednjem delu smo anketirane spraševali, kako zadovoljni so s svojim delom, ali ga opravljajo z veseljem in ali so zadovoljni s sodelavci. Sledil je del o delu glavnih medicinskih sester, kjer so anketirani opisali svojega idealnega vodjo, kaj pri njem najbolj cenijo in kaj pogrešajo. V delu o motivaciji smo jih spraševali, ali jih vodja zna motivirati in kako to počne. V zadnjem delu anketnega vprašalnika pa nas je zanimalo, ali vodja dobro razdeli delovne naloge, ali imajo timske sestanke in ali bi obiskovali izobraževanja, če bi jih zavod organiziral. Na podlagi anketnega vprašalnika smo postavili štiri hipoteze, ki jih v magistrskem delu analiziramo s pomočjo statističnega programa SPSS. Ugotavljamo, da je večina zaposlenih zadovoljna s svojimi vodji in s svojim delom. Prav tako so radi pohvaljeni, vendar rezultati kažejo, da imajo nekateri vodje pri tem neustrezen pristop. Rezultati raziskave kažejo, da si zaposleni želijo vodje z naslednjimi značilnostmi: • enakopravnost, razum, odprtost; • odgovornost in komunikativnost; • poštenost, iskrenost; • zanesljivost, pravičnost; • zaupljivost; • odločnost, moralnost, strokovnost; • avtoritativnost in • dostopnost ter inovativnost. Nekateri zaposleni so izrazili željo po dodatnih izobraževanjih v zdravstvenem domu, na katerih bi imeli enake možnosti za udeležbo. Prav tako se jim zdi pomembna organizacija mesečnih sestankov, kjer bi obravnavali aktualno problematiko in iskali rešitve zanjo ter tako izboljšali timsko delo. Ugotavljamo, da je za kakovostno zdravstveno nego, skladno s pričakovanji vseh anketirancev, zelo pomembno sodelovanje med vodilnimi in zaposlenimi. Za doseganje tega morajo glavne medicinske najprej poznati veščine dobrega vodenja, saj jih lahko šele nato prenašajo na druge in tako zagotavljajo kakovostno delo.
Keywords: kakovost dela, glavna medicinska sestra, vodenje, timsko delo, medsebojni odnosi
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1436; Downloads: 197
Full text (1,87 MB)

Abstract: Timsko delo je način dela v organizaciji. Tim je sestavljen iz vodje in članov tima, ki skupaj sodelujejo pri reševanju zastavljenih nalog. Vodja tima mora člane spodbujati in usmerjati na poti do cilja, člani pa morajo s svojimi izkušnjami in znanjem pripomoči k rešitvi naloge. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili timsko delo kot uspešen način dela v podjetju. Predstavili bomo tudi pozitivne in negativne dejavnike uspešnega vodenja tima. V raziskovalnem delu pa bomo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili timsko delo v podjetju Matjaž, d. o. o., in ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na uspešno vodenje tima.
Keywords: timsko delo, vodja, člani tima, komunikacija v timu
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 1540; Downloads: 228
Full text (2,23 MB)

Abstract: Vsebina diplomske naloge se posveča pomenu timskega dela, ki mu družba v zadnjem času posveča vse manj pozornosti. Današnji vse težji časi namreč v ospredje postavljajo v glavnem le še vse več slabih vodenj, mobing itd. Slabe razmere srečujemo malodane na vsakem koraku. Toda vse večji pomen skupnega sodelovanja oziroma t.i. timskega dela morda prinaša tiste prave rešitve. Na določenih področjih, med drugim v šolstvu, zdravstvu in še bi lahko naštevali, ima zagotovo poseben in nepogrešljiv pomen. Vsak posameznik je s svojim znanjem pomemben, toda izhajati je treba iz dejstva, da je sodelovanje in povezovanje največkrat temeljno. To skuša naloga tudi dokazati. Naloga se ukvarja predvsem z razvojem in pomenom timskega dela, njegovim delovanjem in prednostmi ter organizacijo. V zadnjem delu v nalogi je izpostavljen praktičen primer, organizacija in analiza izvedene ankete. S pomočjo analize ankete in teoretičnih ugotovitev so bile preverjane zastavljene teze s pomočjo katerih smo ugotovili, da: a) je timsko delo v primeru obravnavane situacije najbolj smiselna oblika delovanja b) sta predpogoja za dobro delovanje tima skupno reševanje problemov in skupni cilji c) individualne lastnosti posameznika ne predstavljajo merilo za učinkovitost tima d) je timsko delo pomembna in nepogrešljiva oblika dela, vendar pa gre v praksi za nepredvidljivost pri delu z ljudmi in posledično nepredvidljive situacije
Keywords: organizacije, organizacijska kultura, timsko delo, vodje, vprašalniki, raziskave, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.05.2016; Views: 2274; Downloads: 308
Full text (2,33 MB)