Search the digital library catalog

Abstract: Spremembe v zdravstveni negi se pojavljajo kontinuirano. Zdravstvena nega mora poleg razvoja svoje stroke slediti tudi razvoju drugih strok v zdravstvenem timu ter razvoju novih tehnologij in novih metod zdravljenja. Trenutno se veliko pozornosti posveča ekonomski situaciji. Na vsak način pa moramo vse storitve zdravstvene nege ohraniti na najvišjem nivoju kakovosti in poskrbeti za varnost bolnikov. Z anonimno anketo v Splošni bolnišnici Celje smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi. Ankete so bile enakomerno razdeljene na področje kirurgije in internega oddelka. Anketiranci so bili obveščeni o namenu ankete, ki so jo prostovoljno izpolnili. Raziskovalna vprašanja smo razrešili s pomočjo t−testa za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjevega testa in z analizo variacije (ANOVA). Statistično pomembno razliko je predstavljala p-vrednost ≤ 0,05. Rezultati so pokazali, da se pri zaposlenih pojavljajo razlike glede na spol, izobrazbo in delovno dobo ter da področje delovanja nima vpliva na uvajanje sprememb. Zaposleni z visoko izobrazbo in nižjo delovno dobo se bolj zavzemajo za uvajanje sprememb. Z večanjem delovne dobe se niža želja po spremembah. Ocena samega uvajanja sprememb v organizaciji je v nevtralnem območju. Kirurški oddelki boljše ocenjujejo uvajanje sprememb v organizaciji kot interni. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi zavzemajo za uvajanje sprememb. Poleg tega pri vodenju prepoznajo transformacijsko vodenje in dobro delujejo v timu. Med moškimi in ženskami obstajajo statistično pomembne razlike, ki se pojavljajo pri zavzemanju za spremembe in v pripravljenosti sodelovanja izvajanja sprememb. Med skupinama s srednjo in visoko izobrazbo se pojavi statistično pomembna razlika. Zaposleni z visoko izobrazbo si pri svojem delu želijo več sprememb, zdijo se jim pomembnejše, podajajo več predlogov za spremembe, želijo se več izobraževati in pogosteje sodelovati pri uvajanju sprememb ter menijo, da dobijo bolniki s spremembami boljšo obravnavo. Testirali smo še delovno dobo, rezultati pa so prikazali razlike pri pomembnosti uvajanja sprememb in pri opozarjanju zaposlenih, ki ne opravljajo dela po dogovoru o spremembah. V prihodnjih raziskavah bi bilo treba proučiti, zakaj se pojavlja razlika med moškimi in ženskami, in podrobno ugotoviti, kaj zaposleni pričakujejo v organizaciji in komunikaciji uvajanja novosti in sprememb.
Keywords: zdravstvena nega, uvajanje sprememb, komunikacija, vodenje, timski pristop.
Published in DKUM: 05.03.2015; Views: 2448; Downloads: 486
Full text (2,68 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo opisali uporabo ketogene diete pri zdravljenju epilepsije ter pri določenih metabolnih motnjah. Predstavili smo uporabo ketogene diete v svetu in priporočila mednarodne študijske skupine. Namen raziskave je bil, ugotoviti ali se je število zdravljenih otrok s ketogeno dieto po svetu povečalo od leta 2004 do leta 2010 in ali je Slovenija sodelovala v raziskavi o mednarodni uporabi ketogene diete. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s strukturiranim vprašalnikom. V centre, ki se ukvarjajo s ketogeno dieto po svetu smo poslali vprašanji, ker nas je zanimalo, koliko otrok so zdravili s ketogeno dieto in od katerega leta uporabljajo dieto. Rezultati raziskave. Odgovore so nam posredovali strokovnjaki iz 49 centrov po svetu.. Raziskava je pokazala, da imajo največ zdravljenih otrok s ketogeno dieto v centrih Združenih držav Amerike. Odgovori centrov v naši raziskavi nakazujejo večje število centrov, ki se ukvarjajo s ketogeno dieto po svetu v primerjavi z letom 2004. Ugotovili smo, da je Slovenija vpisana v seznam centrov v letu 2004 in v seznam Fundacije Charlie. V Sloveniji uporabljajo ketogeno dieto v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, vendar nam odgovorov niso posredovali. Sklep. Pri zdravljenju bolnikov z epilepsijo imajo protiepileptična zdravila še vedno najpomembnejšo vlogo. Ketogena dieta pa predstavlja drugačen način zdravljenja epilepsije in je morda veliko upanje za kakovostno življenje ljudem z epilepsijo.
Keywords: Ključne besede: otrok, ketogena dieta, epilepsija, timski pristop.
Published in DKUM: 06.06.2011; Views: 2631; Downloads: 375
Full text (1,05 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili timski pristop in njegov pomen pri oskrbi dementnega starostnika, vlogo negovalnega tima pri oskrbi in najpogostejše težave, s katerimi se negovalni delavci pri delu z dementnim starostnikom srečujejo. Poleg osnovnih podatkov o demenci in spremembah dementnega starostnika so v delu opisane tudi njihove dnevne aktivnosti. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih izvedli v domovih za starejše občane, in sicer v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, Pegazovem domu Rogaška Slatina in Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Raziskave so potekale v mesecu januarju in februarju 2009. Anketne vprašalnike smo razdelili med 90 članov negovalnega osebja, zaposlenega v omenjenih domovih, ki se dnevno srečuje z dementnimi starostniki. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 87. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto in na kakšen način se člani negovalnega tima dementnim starostnikom posvečajo pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Prav tako nas je zanimalo, ali člani negovalnega tima ocenjujejo, da je njihov timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika dovolj kakovosten. Rezultati raziskave so pokazali, da se dejavnosti z dementnimi starostniki izvajajo vsakodnevno v povprečju (vsaj) 40 minut v obliki razgibavanj, organiziranih sprehodov in miselnih iger. Zaposleni so mnenja, da je njihov pristop dovolj kakovosten, vendar navajajo, da bi bil le-ta lahko še boljši, če ne bi občutili težav pri delu, ki se nanašajo na pomanjkanje časa in kadra.
Keywords: dom starostnikov, starostnik, demenca, timski pristop, negovalno osebje.
Published in DKUM: 09.11.2009; Views: 3283; Downloads: 795
Full text (594,32 KB)