Search the digital library catalog

Abstract: V organizacijah se pojavlja problem organiziranja dela od doma, pri čemer bi bilo delo opravljeno enako učinkovito kot fizično delo v podjetju ali organizaciji. V diplomskem delu smo preučevali problem v okolju petih, med seboj različnih podjetij, ki so delala od doma v virtualnih projektnih timih. S pomočjo strokovne literature smo predstavili načine dela od doma in prednosti ter slabosti le tega. Opisali smo razloge za porast dela od doma in raziskali, kdaj lahko tim definiramo kot virtualni tim ter katere vrste virtualnih timov poznamo. Podrobno smo pogledali tudi načine vodenja, ki so potrebni za uspešno vodenje virtualnih projektnih timov. Pregledali in opredelili smo tehnološko podporo, ki je najbolj primerna za opravljanje dela in sodelovanja znotraj virtualnih projektnih timov, prav tako pa smo se dotaknili načinov spremljanja dela s strani vodje. Izdelali in izvedli smo anketo med petimi podjetji, preko katere smo izvedeli, kako se člani tima soočajo z delom od doma. Ugotovili smo, da se največ težav pojavlja zaradi tehničnih izzivov, slabe računalniške opreme, osamljenosti oz. pomanjkanja osebnega stika ter sodelovanja in komuniciranja s člani tima. Prav tako so anketirani izrazili željo po dodatnem usposabljanju, ki bi pripomoglo k boljšemu obvladovanju dela od doma. Za ugotovljene izzive smo pripravili predloge in usmeritve za izboljšanje dela od doma ter delovanja znotraj virtualnih projektnih timov.
Keywords: virtualni projektni timi, delo od doma, delo na daljavo, vodenje, tehnološka podpora
Published in DKUM: 11.04.2023; Views: 804; Downloads: 65
Full text (2,18 MB)

Abstract: Delo v varnostnih organizacijah je zaradi kompleksne in zahtevne narave pogosto zasnovano v obliki timske zasnove. Ker pa se varnostni timi pogosto soočajo s stresnimi in nepredvidljivimi situacijami, to zagotovo vpliva na medosebne odnose in pojav konfliktov. Pri reševanju konfliktov in upravljanju timske dinamike ključno vlogo odigrajo vodje, ki morajo pri tem uporabljati primerne pristope. Na temo timskega dela obstaja širok nabor literature, kljub temu pa so študije, ki bi proučevale dinamiko medosebnih odnosov, naravo konfliktov in vlogo vodij v timih, ki se ukvarjajo z varnostno dejavnostjo, precej redke. Cilj diplomskega dela je bil skozi pregled literature predstaviti naravo timskega dela in konfliktov v timih, pristope k reševanju konfliktov in vlogo vodij pri njihovem upravljanju, ter kako se ta spoznanja odražajo v praksi. V ta namen smo izvedli študijo na primeru varnostnega tima, in sicer dvostopenjsko raziskavo, ki je vključevala anketo med člani tima v zasebnovarnostni organizaciji in intervju z vodjem istega tima. Z anketo smo analizirali pričakovane lastnosti vodje, vzroke za nastanek konfliktov, odnos tima do konfliktov in naravo medosebnih odnosov. Z intervjujem pa smo proučili stališča vodje tima glede vodenja tima in konfliktov ter preverili rezultate ankete. Rezultati kažejo, da člani tima pripisujejo visoko pomembnost strateškim, organizacijskim in operativnim sposobnostim vodje. Nejasna navodila, ki jih poda vodja, ter slaba in prikrita komunikacija so po mnenju članov tima najpogostejši razlogi za nastanek konfliktov, medtem ko vodja navaja, da so konflikti predvsem posledica preobremenjenosti članov ter neurejenosti medsebojnih odnosov. Glede na ugotovljene odnose in pristope k reševanju konfliktov lahko sklenemo, da tim, ki smo ga obravnavali v raziskavi, dobro deluje, čeprav se kažejo nekatera nesoglasja in želje po boljšem sodelovanju ter zaupanju. Diplomsko delo je uporabno predvsem za vodje timov, ki lahko iz ugotovitev razberejo, katere vodstvene sposobnosti so pomembne za uspešno delovanje timov, kakšni so vzroki za pojav konfliktov in priporočeni pristopi k njihovemu upravljanju.
Keywords: varnost, varnostna dejavnost, varnostne organizacije, varnostni timi, vodje, konflikti, reševanje konfliktov, zaključna dela
Published in DKUM: 07.03.2022; Views: 948; Downloads: 140
Full text (893,89 KB)

Abstract: Klasične organizacije in pristopi k poslovanji po sistemu običajne prakse, danes ne zadovoljujejo več potreb vseh deležnikov. Oblike organizacij, vodenih od zgoraj navzdol in uprav zapriseženih maksimiranju dobička, pred vsemi drugimi cilji, tudi v dobi informatizacije, kot jo poznamo danes, ne zmorejo več ponuditi ustrezne mere zadovoljstva in ustvarjati konkurenčnega, inovativnega in trajnostno naravnanega razvoja. Ljudje se povezujemo odkar obstajajmo. Nove usmeritve prinašajo tri potrebne sile za ekonomsko revolucijo: nove trge in njihove nezadovoljene potrebe, nove tehnologije, ki lahko omogočijo dostopne in zadovoljive produkte in storitve in potrebo ljudi po novih oblikah organizacij. Trenutni poizkusi rešitev vse prepogosto ne temeljijo na vključevanju zadovoljevanja dejanskih in smiselnih potreb, ampak predvsem na ustvarjanju navideznih potreb ob sočasnem iskanju rešitev za zadovoljevanje le-teh. Trenutno najpogostejše uporabljana praksa upravljanja organizacij pa v veliki meri tudi prezira prav ključnega deležnika, to je zaposleni in njegove dejanske potrebe. Delovne skupine ali timi so skupina posameznikov z dopolnjujočimi si znanji, predani skupnemu namenu na način, da so za dosego cilja skupno odgovorni. Koncept uporabe timov ni nov, pa vendar se v zadnjem času iščejo in razvijajo novi pristopi na zanimive načine. Organizacije vse bolj vključujejo delovne skupine ali time kot osnovne organizacijske enote, ugotovile so namreč, da so delovne skupine učinkovite, saj vključujejo kombinacijo znanja, veščin in sposobnosti, ki jim omogoča hitro prilagajanje in izvedbo zahtevnih nalog. Zelo pogost pristop v zadnjem času so samo-organizirane delovne skupine (SODS). Ugotovljeno je, da so SODS boljše, učinkovitejše in povečujejo razvojno moč organizacije. Uporaba SODS temeljito spreminja tudi način dela in obliko organizacije v pozitivnem smislu. SODS imajo različne stopnje vendar pa v vsakem primeru spreminjajo tudi paradigmo vodenja, saj vse pogosteje skupine uporabljajo porazdeljeni ali deljeni način vodenja, kjer se vodstvena funkcija porazdeli med člane skupine ali pa se vodje v skupini menjavajo skladno določenim pravilom. Na eni strani samo-organizacija lahko deluje tudi zastrašujoče neorganizirano, zato navidezni neurejenosti in kaosu samo-organiziranosti, na drugi strani potrebno urejenost lahko zagotavljamo z urejenimi poslovnimi procesi. Poslovni procesi so središče današnje in prihodnje konkurenčnosti, organizacije pa se tudi že zavedajo, da je tako učinkovitost, kot kvaliteta storitev pogojena s procesi. Na temeljih procesne organiziranosti in hkratne uporabe načel samo-organiziranja, pa danes že nastajajo tudi povsem nove oblike organizacij, ki jih v tem delu poimenujemo samo-organizirane procesne organizacije ali SOPO. SOPO svoje temelje gradijo na principih samo-organiziranih skupin, vendar jih prilagojene poizkušajo prenesti na celo organizacijo, hkrati pa temelje procesne organiziranosti uporabljajo za razvoj novih, sebi lastnih a hkrati samo-organizaciji prilagojenih temeljnih, organizacijskih in drugih poslovnih procesov. V pričujočem delu smo na raziskavi treh primerov prikazali temelje nastajanja nove oblike SOPO iz različnih obstoječih organizacij, ovire in pomisleke, zadržke in ideje, z omejitvijo na področje IT storitvenih organizacij. V celoti oblikovane SODS, z uporabo prav vseh pričakovanih elementov v celoti sicer nismo odkrili, vendar je bilo v vseh treh primerih možno ugotoviti tako elemente SODS, kot usmeritev, željo in cilj po prehodu. Oblikovali smo tudi model, ki lahko postane temelj prikazovanja stopnje razvoja SODS in usmeritev organizacijam pri prehodu v novo obliko. Dokazali smo tudi, da je v navedenih obravnavanih primerih tovrstna organiziranost predstavljala pomemben dejavnik pri oblikovanju kvalitetnejših IT storitev, hkrati pa so temu načinu dela zaposleni bolj naklonjeni, kot obstoječim poslovnim procesom v raziskovanih organizacijah.
Keywords: samo-organizacija, poslovni procesi, delovne skupine, timi, deljeno vodenje, samo-organizirane procesne organizacije, SOPO, IT storitve, trajnostne organizacije, vodenje od spodaj navzgor, upravljanje znanja
Published in DKUM: 31.01.2020; Views: 2521; Downloads: 279
Full text (3,61 MB)

Abstract: Razvoj programske opreme je kreativen in umsko intenziven proces, ki ga je težko kvantitativno ovrednotiti in nadzorovati. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na proces razvoja programske opreme, je motivacija. Raziskave kažejo, da motivacija pomembno vpliva na različne vidike uspeha IT projektov, kot so doseganje projektnih rokov, produktivnost, skladnost s proračunom, nizka fluktuacija zaposlenih ter nizki izostanki od dela. V magistrskem delu obravnavamo vidik motivacije pri agilnem razvoju programske opreme. Empirična raziskava predstavlja osrednji del našega raziskovalnega dela. Na osnovi pregleda literature smo identificirali dejavnike motiviranja, katerih vpliv na motivacijo smo raziskali v empirični raziskavi. Izvedli smo anketo na 116-ih članih agilnih razvojnih timov v treh organizacijah, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme. Rezultate smo obdelali ter analizirali z orodji za statistično obdelavo podatkov. Na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov empirične raziskave smo izdelali model motivacije pri agilnem razvoju programske opreme (MARPO). Model MARPO smo aplicirali na metodologijo Scrum ter pripravili priporočila za vzpostavitev in ohranjanje motivacije pri agilnem razvoju programske opreme.
Keywords: motivacija, motivacija timov, samoorganizirajoči timi, timsko delo, razvoj programske opreme, Scrum, agilni razvoj
Published in DKUM: 16.12.2016; Views: 1454; Downloads: 110
Full text (2,45 MB)

Abstract: Organizacije so živ organizem, ki se prilagajajo in razvijajo. V sodobnem svetu ni dovolj, da je dobra samo organizacija, ampak mora management podjetja nameniti veliko pozornosti tudi zaposlenim, ki s svojim delom tako ali drugače prispevajo k uspešnosti podjetja. Le tako, da je delavec pri svojem delu zadovoljen in motiviran, lahko od njega pričakujemo maksimalen doprinos k podjetju. Učinkovitost zaposlenih bo bistveno večja, če bodo v podjetju zadovoljni z vodenjem, motiviranjem, v medsebojnih odnosih in nagrajevanjem. Pomembna pa je tudi pripadnost podjetju, da imajo zaposleni občutek, da so tudi sami prispevali pri doseganju ciljev in uspešnosti podjetja. V teoretičnem delu je prikaz razsežnosti timskega dela, proces vodenja in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost timov. Kako naj bo tim sestavljen, da bo uspešen pri iskanju rešitev in reševanju problemov. Koliko članov naj šteje tim, da bo najbolj optimalen in katere vloge v timu poznamo. Izvedeli bomo, kako pomembna sta motivacija in nagrajevanje ter medsebojni odnosi v timu. V praktičnem delu je na kratko predstavljeno podjetje X, kjer je bila opravljena raziskava glede dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost delovanja tima v podjetju in jih analizirali in predstavili.
Keywords: timi, timsko delo, vodenje, komunikacija, sodelovanje
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 1813; Downloads: 389
Full text (1,00 MB)