| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocih
Nicole Zrim, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Terapija z živalmi je lahko potencialno učinkovit pristop, ki izboljša otrokovo duševno zdravje ter hkrati prispeva k lajšanju simptomov anksiozne motnje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocih. Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature v različnih podatkovnih bazah in uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali z PRISMA diagramom. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili sintezno tabelo. Rezultati: Ugotovili smo, da terapija z živalmi vpliva na izboljšanje duševnega zdravja otrok ter lajšanju simptomov in občutkov anksioznosti. Ta oblika terapije lahko otrokom z anksioznostjo zagotavlja občutek varnosti in povezanosti, omogoča osredotočenost na trenutek ter preusmeritev pozornosti stran od skrbi, hkrati pa vzpostavlja mirno okolje za izražanje čustev. Razprava in zaključek: Terapija z živalmi ne le učinkovito zmanjšuje simptome anksioznosti pri otrocih, temveč ponuja obetaven pristop skupaj s tradicionalnimi metodami zdravljenja. Njena integracija v terapevtske programe v različnih okoljih lahko obogati obstoječe metode zdravljenja in prispeva k boljšemu duševnemu zdravju otrok in hkrati poudarja pomen holističnega pristopa v skrbi za dobrobit posameznika.
Keywords: živali, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje otrok, tesnoba
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 283; Downloads: 68
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju
Zala Uran, 2023, master's thesis

Abstract: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Keywords: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 197; Downloads: 34
.pdf Full text (1,57 MB)

3.
Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko delo
Pia Roškarič Duh, 2023, master's thesis

Abstract: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Keywords: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 232; Downloads: 62
.pdf Full text (4,30 MB)

4.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic
Nataša Resnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic. Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov. V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic. Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Keywords: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 1106; Downloads: 167
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Odnos med kvaliteto spanja in količino delovnega časa zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije v času epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Annemarie Kim Kozole Smid, 2021, master's thesis

Abstract: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Keywords: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 725; Downloads: 141
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Keywords: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 920; Downloads: 214
.pdf Full text (561,88 KB)

7.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Hana Aškerc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Keywords: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 1009; Downloads: 137
.pdf Full text (1,43 MB)

8.
Izzivi na delovnem mestu zaradi nepoznavanja informacijske tehnologije na primeru zavarovalništva
Danijel Vrblač, 2019, master's thesis

Abstract: V današnjem času, v toku moderne družbe, je sodobna informacijska tehnologija (v nadaljevanju IT) nujno potrebna za delovanje vsakega podjetja, storitvene dejavnosti niso nobena izjema. Ravno nasprotno, določene storitvene dejavnosti na primer zavarovalništvo, razpolaga z izjemno veliko količino različnih podatkov. Da bi bila podjetja uspešna morajo venomer spreminjati, nadgrajevati svoje poslovne procese in enako je z njihovo informacijsko tehnologijo. Te spremembe pa vsekakor vplivajo na zaposlene. Zaposleni v zavarovalništvo se na vseh ravneh vedno pogosteje srečujejo z najrazličnejšo informacijsko tehnologijo (ERP rešitve, CRM rešitve, BI rešitve). Zato ni presenetljivo, da se vedno večje število zaposlenih v storitvenih dejavnosti dnevno srečuje s stresom povezanim zaradi nepoznavanja IT. Magistrsko delo smo razdelili na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali informacijske sisteme v storitvenih dejavnosti in izzive, ki spremljajo zaposlene zaradi nepoznavanja le teh. V raziskovalnem delu smo izvedli raziskavo o izzivih na delovnem mestu zaradi nepoznavanja informacijske tehnologije v zavarovalnici X. Z raziskavo smo želeli preveriti ali je stres zaradi nepoznavanja IT prisoten na vseh ravneh zaposlenih, ali je stopnja stresa višja pri vodstvenem kadru ali pri kadru zaposlenih v temeljnem izvedbenem procesu. Prav tako nas zanima ali spol zaposlenih vpliva na zaznavanje stresa povezanega z IT. Rezultati raziskave so pokazali, da spol zaposlenih, ni povezana s stopnjo stresa povezanega z IT zaposlenih v zavarovalnici X. Prav tako nismo mogli dokazati, da mlajši uporabniki IT zaposleni v zavarovalnici X zaznavajo manjši stres, kot njihovi starejši kolegi. Tudi raven stresa povezanega z IT med vodstvenim kadrom in zaposlenimi v temeljnem izvedbenem procesu ni statistično značilno različna. Stres povezan z IT na delovnem mestu je odvisen predvsem od posameznikov in podjetja, kako se vsi skupaj spopadajo s tem perečim problemom. Vsekakor pa lahko trdimo, da bi morali in eni in drugi storiti več, da bi v moderni družbi, v modernih podjetjih, zaposleni na splošno zaznavali čim manj negativnega stresa.
Keywords: ERP rešitve, CRM rešitve, BI rešitve, stres, informacijska tehnologija (IT), informacijska tesnoba.
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 958; Downloads: 151
.pdf Full text (1,90 MB)

9.
Fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Tamara Frlež, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Keywords: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1264; Downloads: 173
.pdf Full text (1,58 MB)

10.
OBVLADOVANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI PRI OSNOVNOŠOLCIH V ŠOLSKIH SITUACIJAH
Tajana Stres, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana tematika izvajalske anksioznosti, in sicer opisuje vidike anksioznosti, socialne anksioznosti, izvajalske anksioznosti, izvajalske anksioznosti v šoli in načine obvladovanja izvajalske anksioznosti. Želeli smo ugotoviti, ali osnovnošolski učitelji poznajo metode za obvladovanje izvajalske anksioznosti, katere metode poznajo, če se katere od metod izvajajo v razredu ter če so kakšne razlike v poznavanju in uporabi teh metod glede na leta delovnih izkušenj in glede na razredno ter predmetno stopnjo. Zanimalo nas je tudi, kako učitelji izvajalsko anksioznost opažajo pri učencih in ali so kakšne razlike glede na razredno in predmetno stopnjo ter pri katerih predmetih in aktivnostih je izvajalska anksioznost najbolj pogosta pri učencih. Raziskava je bila izvedena s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela, in sicer z anketnim vprašalnikom. Ugotovljeno je bilo, da po mnenju osnovnošolskih učiteljev ni razlik v pogostosti doživljanja izvajalske anksioznosti pri učencih glede na razredno in predmetno stopnjo. Izkazalo se je, da je po mnenju osnovnošolskih učiteljev prisotne največ izvajalske anksioznosti pri učencih, in sicer pri predmetih matematika in slovenščina ter pri ustnem spraševanju pred tablo. Ugotovljeno je bilo tudi, da ne obstajajo razlike med učitelji z manj ali več delovnimi izkušnjami glede uporabe različnih strategij, ki se jih poslužujejo pri delu z anksioznimi učenci. Hkrati pa tudi ni razlik glede na razredno in predmetno stopnjo v pogostosti uporabe strategij obvladovanja izvajalske anksioznosti pri učiteljih.
Keywords: tesnoba, strah, izvajalska anksioznost, obvladovanje izvajalske anksioznosti, nastopanje v šoli, javno nastopanje, strategije za obvladovanje izvajalske anksioznosti
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 1409; Downloads: 266
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica