61. Terorizem in (globalna) vojna proti terorizmu kot neločljiva dvojčka?Tamara Pukšič, 2018, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je pojasniti, kaj je terorizem in kje iskati glavne vzroke zanj, in nato podrobneje preučiti, ali in kako je terorizem mogoče videti kot odziv na zahodni intervencionizem, vključujoč z vojno proti terorizmu. Za namen proučevanja izbrane problematike sta bili uporabljeni deskriptivna (opisna) in komparativna metoda, s pomočjo katerih so bili opisani različni pojavi v zvezi z obravnavano tematiko. Ugotovili smo, da današnjega terorizma ni mogoče videti izven zahodnega intervencionizma. Kot ugotovljeno, se pripisuje to vlogo geopolitičnim in ekonomskim krivicam, ki so jih deležni prebivalci povsod po svetu. Zahodne države naj bi s svojim ekonomskim, vojaškim in političnim delovanjem med drugim tudi v okviru globalne vojne, t. i. vojne proti terorizmu, povzročile in še povzročajo krepitev radikalnih tendenc po vsem svetu. V okviru vojne proti terorizmu so zahodne države pustile za seboj humanitarne katastrofe in razpadle države. Številne radikalne skupine so na območjih, kjer so posredovale zahodne sile, doživele preporod, saj so z lahkoto novačile nove člane, s čimer so se vzpostavile nove mednarodne džihadistične skupine (npr. Islamska država). Prav tako so zahodne vlade to vojno uporabile za upravičevanje in izvajanje protiteroristične zakonodaje. Z »vojno proti terorizmu« je povezano tudi omejevanje človekovih pravic. Različne države pod krinko vojne proti terorizmu same izvajajo teroristična dejanja in pri tem kršijo človekove pravice z izgovorom, da svoje ljudstvo branijo pred terorizmom. Globalni boj proti terorizmu ima tako ključno vlogo pri spodbujanju terorizma, vendar terorizma ni mogoče videti le kot posledice globalne vojne proti terorizmu. Pri pojasnjevanju današnjega islamskega terorizma ne smemo spregledati vloge religije oziroma vere v islamske doktrine. Glede na naše ugotovitve igra religija pri vzročno-posledičnih zvezah današnjega terorizma večjo vlogo kot krivice. Na to kažejo naslednji dejavniki: 1. ugotovitev, da ima religija velik vpliv na življenja ljudi; 2. trditve avtorjev, ki v okviru vzročno-posledičnih zvez pripisujejo religiji večjo vlogo v primerjavi s krivicami; 3. pojav skupin, kot so Al Kaida, Islamska država ipd. Dejanja Islamske države, talibanov ali katere koli druge džihadistične skupine niso naključna, temveč gre za načrtovane operacije, ki so del dolgega boja muslimanov, saj želijo vzpostaviti skupno ozemlje ali kalifat, kjer bi bili združeni vsi »pravi« muslimani. Muslimanski teroristi ubijajo ljudi in izvajajo teror, saj po njihovem mnenju obstaja le ena resnica, in sicer njihova resnica, ki jo želijo vsiliti vsem, ki ne mislijo enako kot oni.
Keywords: terorizem, terorist, vojna proti terorizmu, vzročno-posledične zveze terorizma, krivice, religija
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 1170; Downloads: 161
 Full text (1,14 MB) |
62. Skrajna sila v zvezi z mednarodnim pojavom terorizmaLea Lepoša, 2018, undergraduate thesis Abstract: Skrajna sila je institut, ki izključuje obstoj enega izmed elementov splošnega pojma kaznivega dejanja ter posledično obstoj kaznivega dejanja. Slovenski pravni red se je pri ureditvi instituta skrajne sile zgledoval po nemškem sistemu, ki sprejema teorijo diferenciacije. To pomeni, da temelji na razlikovanju med upravičljivo in opravičljivo skrajno silo. »Common law« sistemi pa zastopajo veliko bolj konservativno stališče in tako praviloma storilcu ne priznavajo obrambe s skrajno silo. Razlikujejo pa med skrajno silo kot objektivnim razlogom izključitve protipravnosti in prisilo, kot subjektivnim razlogom izključitve krivde.
Že iz zgodovine so znani primeri sklicevanja na skrajno silo (kot denimo primer Karneadove deske), v sodobnem času pa se nanjo sklicujejo v vedno več situacijah. Posebno težaven primer predstavlja »the ticking bomb« scenarij, ki ga lahko opišemo kot primer, ko preiskovalci priprejo terorista, ki bi naj na naseljenem območju nastavil tempirano bombo. Ker bomba ogroža veliko ljudi, ga zaslišujejo, da bi jim izdal njeno lokacijo. Ker lokacije ne izda, ga mučijo. V tem primeru obstaja pravno ter moralno vprašanje, s katerim se ukvarjam v drugem delu diplome, in sicer ali se lahko preiskovalci ob takem ravnanju uspešno sklicujejo na skrajno silo? In če da, na katero vrsto, opravičljivo ali celo upravičljivo? Med pravniki in teoretiki o tem zaenkrat še ne obstaja soglasje. Iz zgodovine pa so znani primeri, ko so oblasti celo s predpisi predvidele to možnost.
Keywords: Skrajna sila, upravičljiva skrajna sila, opravičljiva skrajna sila, terorizem, mučenje, »the ticking bomb«.
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1306; Downloads: 187
Full text (278,63 KB) |
63. Terorizem in Bližnji vzhod. Od Irguna in PLO do ISIS-a : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDejan Bratušek, 2018, undergraduate thesis Abstract: Beseda terorizem je tesno povezana z besedo Bližnji vzhod. Področje Bližnjega vzhoda je za človeštvo zelo pomembno. Na tem področju so nastale vse tri svetovne religije: židovska, krščanska in islamska. Za vse tri religije je značilen monoteizem, to je verovanje v enega boga. So pa te vere, predvsem dve, židovska in islamska, razlog, da je Bližnji vzhod skozi vso zgodovino tudi področje stalnih spopadov med Judi in Arabci.
V diplomski nalogi smo opisali vse vrste terorizma, ki se je pojavil na tem področju, ter vlogo velesil, ki so jih imele na ta dogajanja. Najprej smo opisali sionistični teroristični skupini Irgun in Etzel. Leta 1948 Judje ustanovijo državo Izrael. Še istega leta izbruhne prva arabsko-izraelska vojna, v kateri so arabske države premagane. Posledice te vojne so katastrofalne. Pride do množične izselitve Palestincev iz Izraela. Hkrati pa Palestinci začnejo s terorističnimi napadi, ki jih izvajajo med seboj nepovezane teroristične skupine. Leta 1964 pride na pobudo Egipta do ustanovitve Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Ko prevzame vodstvo nad PLO Jaser Arafat, se ta radikalizira in začne s terorističnimi napadi na izraelske cilje ne samo v Izraelu, temveč po vsem svetu. Po sporazumu v Camp Davidu, kjer skleneta mir Egipt in Izrael, Palestinci izgubijo svoje glavnega zaveznika Egipt. Tudi znotraj Palestincev pride do radikalizacije. Vedno pomembnejšo vlogo pa dobiva islamska vera. Šejk Ahmed Yassin ustanovi novo teroristično skupino Hamas, ki je za razliko od PLO popolnoma pod vplivom radikalnega islama.
Še večjo radikalizacijo povzroči sporazum, ki sta ga v Oslu leta 1993, sklenila PLO in Izrael, s katerim je PLO priznal obstoj dveh držav na področju Palestine. Hamas postane najmočnejša palestinska teroristična in politična organizacija.
Umik Sovjetske zveze iz Afganistana in pa islamska revolucija v Iranu leta 1979 povzročita pretres na področju terorizma. Če je bil do takrat glavni cilj islamskih teroristov Izrael. Povzroči ta pretres, da postane glavni cilj islamskega terorizma sveta vojna – džihad proti vsem sovražnikom islama. Teroristična skupina Al Kaida, ki je glavni zagovornik tega novega islamskega terorizma, postane za razliko od PLO in Hamasa skupina, ki ni omejena na ozko regionalno področje. Glavni sovražnik Al Kaide ni več samo Izrael in njen cilj ni več ustanovitev islamske države na področju Palestine, temveč je njen cilj zahodna civilizacija kot glavni sovražnik islama.
ZDA s svojim napadom na Irak povzročijo, da pride v Iraku do spopada med suniti in šiiti. Pojavi se nova teroristična organizacija Islamska država Irak (ISI), ki se bori proti ameriški zasedbi Iraka. Na začetku je ISI del Al Kaide. Leta 2013 spremeni svoje ime v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL). Njen vodja postane Abu Bakr al-Baghdadi. Podprejo jo iraški suniti. Če se je Al Kaida bolj posvečala odmevnim terorističnim napadom, si je ISIL zastavila za cilj, da na področju Iraka in Sirije ustanovi kalifat. Zaradi odlične vojaške organiziranosti zasede velika področja Iraka. Vplete se v državljansko vojno v Siriji. Junija 2014 se preimenuje v Islamsko državo (IS). Za glavno mesto kalifata razglasi sirsko mesto Ar-Rakah.
Kmalu ostale države spoznajo vpletene v vojno v Siriji (ZDA, Rusija, Iran, Turčija), da je IS postala premočna in pomagajo Iraku in pa Kurdom, da uničijo IS. Danes na tem področju trenutno ni neke organizirane teroristične skupine, ki bi nasledila Al Kaido in ISIL.
Keywords: diplomske naloge, terorizem, Bližnji vzhod, teroristične skupine, Palestina, islam
Published in DKUM: 29.10.2018; Views: 1566; Downloads: 191
Full text (560,79 KB) |
64. Teroristi samotarji - analiza primera Erica Roberta Rudolpha : magistrsko deloTina Kurent, 2018, master's thesis Abstract: V 21. stoletju vsakdanje življenje poteka po ustaljenih tirnicah, toda po svetu smo izpostavljeni povečani nevarnosti terorističnih napadov, saj smo lahko pogosto soočeni z odmevnimi morilskimi pohodi, ki v družbi izzovejo občutke strahu, negotovosti in apatijo.
Izvedeni so teroristični napadi, ko posamezniki svoja dejanja izvajajo povsem samostojno, kjer je preizkušena nova oblika – napad terorista samotarja (angl. lone wolf terrorist). Gre za medijsko odmevne primere, ki sprožijo val ugibanj o motivih in vzrokih za delovanje, saj se na svoj napad pripravljajo izolirano, neodvisno in na lastno pobudo ter po navadi iz zavetja lastnega doma, zato je njihovo ravnanje nemogoče predvideti. Za pripravo in izvedbo svojih dejanj torej ne potrebujejo visoke tehnologije, večjih količin eksploziva ali finančnih sredstev, prav tako ne veliko časa. V večini primerov so teroristi samotarji visoko izobraženi posamezniki z izoblikovanim političnim, ideološkim ali kulturnim prepričanjem, ki se s spretno uporabo virtualne skupnosti ali podporo teroristične skupne v osami radikalizirajo in izvedejo napad. Takšen napad je 27. julija 1996 izvedel desničarski skrajnež Eric Robert Rudolph, ki je v Atlanti na olimpijskih igrah aktiviral doma izdelano cevno bombo. Njegov razlog za napad je bil političen: povzročitev čim večje finančne izgube in izgube nadzora nad dogajanjem ter s tem namenom doseči ukinitev izvajanja splavov v ZDA. Na napad se je temeljito pripravljal, saj je po aretaciji priznal, da je ubijal zavestno in da ne obžaluje svojih dejanj. V izogib smrtni kazni je priznal krivdo in bil obsojen na kazen doživljenjskega zapora brez možnosti pogojne izpustitve.
Obveščevalno-varnostne službe, policija in anonimni hekerji se skupaj trudijo prepoznati in prestreči potencialne teroriste samotarje, vendar si le-ti izbirajo vse drznejše napade, saj se na ta način izmuznejo nadzornemu sistemu in udarijo tam, kjer preiskovalci ne pričakujejo. Teroristi samotarji razvijajo tehniko, kot je npr. šifriranje sporočil, s katero poskušajo zaobiti obrambo visoke tehnologije. Sprašujemo se, kako bi končali dobo terorja, saj teroristi iščejo nove in bolj sofisticirane načine, kako znova napasti.
Keywords: magistrska dela, terorizem, internet, radikalizacija, teroristi samotarji, digitalne sledi, Eric Robert Rudolph
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1286; Downloads: 116
Full text (1,15 MB) |
65. Terorizem in varovanje športnih prireditev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlara Cene, 2018, undergraduate thesis Abstract: Terorizem je problem, ki se v zadnjih letih hitro širi po celem svetu. Vsakdo izmed nas se sprašuje, ali se lahko počutimo varne ob vstopu na športni dogodek, ki ga spremlja množica ljudi. V diplomskem delu smo obravnavali primer prisotnosti terorizma na športnih prireditvah.
Keywords: terorizem, šport, športne prireditve, varovanje, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.09.2018; Views: 1358; Downloads: 208
Full text (463,29 KB) |
66. Načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBarbara Kokalj, 2018, undergraduate thesis Abstract: Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija dandanes niso več dejanja, ki se pojavljajo in obstajajo le na Bližnjem vzhodu, stran od nas Evropejcev, temveč se tudi Evropa v zadnjem času že skoraj vsakodnevno srečuje z naštetimi problemi. Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija so problemi, s katerimi se srečujemo zaradi političnih in verskih trenj, ogroženosti in revščine ter drugačnih idealov. Vsi ti našteti dejavniki in še mnogi drugi so razlog za problem nastajanja ter posledično tudi razvoja ekstremizma do tega, da pripelje do nasilnega ekstremizma, ki lahko povzroči ogroženost države in življenja. Ekstremizem nima točno določene definicije, zato smo v delu uporabili več njegovih definicij in razlaganj. Poenostavljena definicija ekstremizma je, da je ekstremizem družbeni pojav. Na razvoj ekstremizma vplivajo politika, ideologija, versko nestrinjanje, politično nestrinjanje, etnocentrizem, revščina ter še mnogi drugi dejavniki, ki nastajajo zaradi trenutnih razmer. (Sotlar, 2015) Mladi prebivalci v Sloveniji so sicer seznanjeni z ekstremizmom in bi ga prepoznali, če bi ga opazili na ulicah, niso pa seznanjeni s tem, kaj vse spada pod ekstremizem. Zaradi problema ekstremizma, njegove širitve tudi v Slovenijo, in njegovih dejavnikov, smo se odločili, da naredimo raziskavo na temo mladih in njihovega mnenja o ekstremizmu. Želeli smo poizvedeti, od kod prihaja znanje mladih o ekstremizmu, katere vrste ekstremizma mladi poznajo in bi prepoznali, njihovo znanje o radikalizaciji in preprečevanju le-te. Večina mladih, ki so sodelovali pri vprašalniku, se je z ekstremizmom seznanila preko medijev. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, koliko so mladi seznanjeni z ekstremizmom ter najbolj primernimi načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije.
Keywords: esktremizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, terorizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2018; Views: 1891; Downloads: 330
Full text (1,52 MB) |
67. Terorizem v Evropi : študija primera terorističnih napadov v Parizu novembra 2015Mia Podlesnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Terorizem v Evropski uniji predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih problemov ter največjo grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Evropa se v zadnjih letih ponovno sooča s porastom terorističnih napadov. Priča smo bili napadu v Bruslju, Nici, Barceloni, Manchestru in številnim drugim napadom, ki so povzročili veliko smrtnih žrtev in povzročili vsesplošen strah. Eden odmevnejših v zadnjih letih je bil napad v Parizu novembra leta 2015, saj predstavlja nekakšen začetek novega načina izvajanja napadov Islamske države. Napadi so se zgodili na stadionu Stade de France, v različnih barih in restavracijah v Parizu in koncertni dvorani Bataclan. Napadi so zajemali zajetje talcev, streljanje in samomorilske napade, ki so terjali 130 življenj.
Napad je povzročil tudi nekatere spremembe v boju proti terorizmu v okviru EU, kot na primer povečanje nadzora nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter preprečevanje nezakonite prodaje orožja, hkrati pa si države EU prizadevajo za krepitev sodelovanja na področju izmenjave informacij o terorizmu in teroristih.
Keywords: terorizem, teroristični napadi, Evropa, študije primerov, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.06.2018; Views: 1887; Downloads: 300
Full text (471,82 KB) |
68. Psihološki profil teroristov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Mihelič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na ugotavljanje psihološkega profila teroristov in iskanje morebitne povezave med duševnimi boleznimi in teroristično dejavnostjo. Teroristi so posamezniki oziroma člani terorističnih skupin, ki za svoje ideološke, politične, revolucionarne ali verske cilje uporabljajo nasilje proti naključnim civilnim žrtvam za potrebe doseganja sprememb in ustrahovanja političnih oblasti in ljudi. Teoretični del daje pomen predvsem strokovnim raziskavam iskanja profila teroristov, njihovih lastnosti in motivacije. Za potrebe iskanja profila teroristov se diplomsko delo osredotoča predvsem na psihoanalitične teorije terorizma in njegovih akterjev. Kljub pomembnosti preprečevanja terorističnih napadov in pojavljanja novih terorističnih skupin je trenutno zaradi slabe dostopnosti in pomanjkanja empiričnih raziskav določitev psihološkega profila teroristov nesmiselna. Diplomsko delo opredeljuje osnovni profil dosedanjih analiziranih primerov teroristov, ki se razlikuje med skupinami in samimi teroristi. Opredeljene so motivacije teroristov, lastnosti samomorilskih teroristov, žensk teroristk in voditeljev terorističnih skupin. Na koncu teoretičnega dela so na kratko opisani profili izbranih terorističnih organizacij in njihovih vodij. V drugem delu so prikazani rezultati kratke empirične raziskave mnenja javnosti o lastnostih pripadnikov terorističnih skupin. V zaključku so poleg preverjanja hipotez podane ugotovitve raziskave v primerjavi s strokovno literaturo področja psihologije terorizma.
Keywords: terorizem, teroristi, profiliranje, psihološko profiliranje, forenzična psihologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.06.2018; Views: 1619; Downloads: 215
Full text (461,64 KB) |
69. |
70. Pogled v psihologijo samomorilskega terorizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŽan Bajec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pregled trenutnih raziskav na področju psihologije samomorilskega terorizma z namenom boljšega razumevanja tega pojava. Začetnemu delu diplomske naloge, ki predstavi ključne pojme in problematiko definiranja, sledi pregled različnih modelov in teorij za razlaganje nastanka samomorilskega terorizma. Delo prikaže kontrast med skupinskimi ter individualnimi modeli razlaganja s poudarkom na kolektivni identiteti. Izpostavljena je pomembnost psihosocialnega okvira za proučevanje pojava in normalnost ter odsotnost individualne psihopatologije samomorilskih teroristov. Delo se posebej posveti samomorilskemu terorizmu, povezanemu z militantnim islamom in njegovo ideologijo, ki deluje kot katalizator ter igra veliko vlogo pri motivaciji za napade. S preoblikovanjem razumevanja dejanj skozi kontekst mučeništva je samomorilski terorizem razumljen kot moralno, herojsko dejanje, zato samomorilski teroristi v svojem okolju postanejo heroji. Delo prikaže, kako se motivacije razlikujejo glede na različne nivoje fenomena. Motivi, ideje, psihologija in cilji posameznika, ki postane samomorilski terorist, se lahko razlikujejo od organizacijskih, ki te napade organizirajo in promovirajo. Diplomsko delo poudari kompleksnost in večplastnost samomorilskega terorizma, kar zahteva multidisciplinarni pristop za razumevanje pojava. V zadnjem delu z razpravo in verifikacijo hipotez podamo mnenje za boljše razumevanje pojava in ideje za morebitne pristope pri preprečevanju te nevarne strategije.
Keywords: terorizem, samomorilski terorizem, samomorilnost, psihologija, psihopatologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1391; Downloads: 114
Full text (731,12 KB) |
