21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Kibernetski kriminal in kibernetski terorizem kot globalni problem družbe : diplomsko deloAnastazija Josifovska, 2023, undergraduate thesis Abstract: Svet je danes v fazi tehnoloških sprememb in inovacij, kar vodi do sprememb v vseh delih sodobnega življenja in vzpostavitve t. i. informacijske družbe. Takšna informacijska družba se v boju proti organiziranemu kriminalu spopada s številnimi izzivi, predvsem s »kibernetskim kriminalom in kibernetskim terorizmom« kot novim modelom groženj v 21. stoletju.
Namen diplomske naloge je raziskati, preučiti in predstaviti kibernetski kriminal in kibernetski terorizem, razliko med njima in zaščito pred njima. Raziskali in ugotovili bomo, koliko so današnji mladi seznanjeni z nevarnostmi v kibernetskem prostoru in kako se pred njimi zaščititi.
Keywords: kibernetski kriminal, kibernetski terorizem, kibernetski prostor, phishing, pharming, Internet of Things
Published in DKUM: 23.05.2023; Views: 710; Downloads: 127
 Full text (1,19 MB) |
29. Pranje denarja v povezavi z ilegalno tobačno industrijo : magistrsko deloTimotej Praznik, 2023, master's thesis Abstract: Ilegalna tobačna industrija je zelo kompleksen družbeni problem, saj ne vpliva le na družbo kot tako, temveč tudi na državne proračune in jih oškoduje. Poleg tega je tudi zelo velik multinacionalni problem, s katerim se ukvarja veliko tako državnih institucij kot institucij na višjih ravneh, na primer Europol v Evropi. Ilegalna tobačna industrija je predvsem v zadnjih letih v porastu, saj je povpraševanje vse večje, kar je posledica regularnih višanj cen tobačnih izdelkov, saj potem uporabniki iščejo cenejše rešitve, ki pa seveda niso legalnega izvora. K temu razcvetu je pripomogla tudi pandemija SARS-CoV-2, saj se je veliko stvari začelo odvijati v virtualnem svetu. Kljub temu ilegalne proizvodnje še vedno delujejo s polno paro, na primer v Evropi predvsem v vzhodnih in centralnih državah, prav tako je v Aziji nekaj držav, od koder te ilegalne izdelke pošiljajo po celotnem svetu, znano pa je tudi, da so Združeni arabski emirati meka za ilegalno trgovino, predvsem na njihovih brezcarinskih območjih (free trade zones). Nam najbližje in največje žarišče je na Balkanu, in sicer v Črni gori, kjer je v ospredju brezcarinska cona/pristanišče Bar, vendar se tudi tukaj zadeve urejajo in spreminjajo. Ilegalna tobačna industrija generira ogromne dobičke, kar je neizbežno za hudodelske združbe, ki se poslužujejo pranja denarja. Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da en poln tovornjak ilegalnih tobačnih izdelkov predstavlja okoli en milijon evrov. To dejanje omogoča, da ilegalni denar operejo in ga spravijo v legalni obtok. Možno je, da se ta umazano zaslužen denar uporabi za nakup drugih dobrin ali se investira naprej, na primer v kakšne legalne naložbe, kot so nepremičnine, premičnine ipd., ali pa se ta denar nameni za druge namene, kot je financiranje terorizma, saj ta potrebuje sredstva, da lahko izvaja in dosega svoje »višje cilje«. Za takšne stvari je ilegalna tobačna industrija idealna, saj je kriminal z malo tveganja, ki prinaša visok zaslužek, saj se mesečno lahko v povprečnem ilegalnem obratu proizvede nekaj milijonov cigaret. To kriminalno dejanje ni tako zavržno, kot so druge vrste ilegalne trgovine, na primer trgovanje z drogo, orožjem ipd. Vsi ti vidiki in dejanja lahko gredo z roko v roko in s tem povzročajo veliko škodo v družbi.
Keywords: pranje denarja, ilegalna tobačna industrija, financiranje, terorizem, magistrska dela
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 554; Downloads: 97
Full text (1,97 MB) |
30. Zajetje talcev skozi zgodovino : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomaž Groboljšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Če se v srednjem veku kupec, prodajalec ali obrtnik ni držal dogovora, je bilo nekaj povsem običajnega, da je oškodovanec za talca vzel člana družine tistega, ki se ni držal dogovora. Talec je bil v tem primeru izpuščen šele, ko sta obe strani izpolnili svoje obveznosti. V nasprotju s srednjim vekom je v sodobnem času takšno dejanje kaznivo in ga javnost zavrača. Čeprav si oblasti močno prizadevajo zagotavljati najvišjo možno raven varnosti, na žalost vedno znova prihaja do zajetja talcev. V večini primerov so zajeti talci huje telesno poškodovani ali jih celo ubijejo. V zadnjih 50 letih se je zgodilo kar nekaj zajetij talcev, ki še dolgo ne bodo šla v pozabo. Če so se nekateri primeri, kjer so bili nedolžni ljudje vzeti za talce, končali brez smrtnih žrtev, pa na žalost obstajajo tudi primeri, kjer je življenje izgubilo več sto zajetih talcev. Z razvojem tehnologije se je razvil tudi način zajemanja talcev. Teroristi talce pogosto zajamejo z ugrabitvijo prevoznih sredstev, statistično gledano gre največkrat za ugrabitve letal. V zadnjih 30 letih se je zgodilo več primerov, kjer so teroristi za talce vzeli potnike in člane posadke. Eden najhujših primerov, ki je terjal največ smrtnih žrtev, se je zgodil 11. septembra 2001, ko je 19 teroristov, ki so bili razdeljeni v štiri skupine, ugrabilo štiri potniška letala in za talce vzelo skupno 213 potnikov in 33 članov posadke. V omenjenem primeru je življenje izgubilo skupno 2996 nedolžnih ljudi. Poleg primerov, kjer so teroristi talce zajeli z ugrabitvijo prevoznih sredstev, obstajajo tudi primeri, ko so teroristi vdrli v objekt in za talce vzeli ljudi, ki so se nahajali v notranjosti objekta. Čečenski uporniki so tako leta 2002 vdrli v gledališče Dubrovka in za talce vzeli 800 ljudi. V omenjenem primeru je bilo med reševalno akcijo ubitih 120 talcev in večina teroristov. Le dve leti kasneje se je zgodil primer, kjer je bilo ubitih še več zajetih talcev kot v gledališču Dubrovka. Na prvi šolski dan leta 2004 je več deset teroristov vdrlo v šolo v mestu Beslan in za talce vzelo več kot 1000 ljudi, vključno z učenci, učitelji, sorodniki in starši. V reševalni akciji, ki se je začela šele dva dni kasneje, je umrlo skupno 330 ljudi. V diplomskem delu ugotavljamo, da se načini zajetja talcev v zadnjih 50 letih niso bistveno spremenili, pri čemer je začelo število ugrabljenih letal po koncu 90. let 20. stoletja močno upadati. Glavni razlog za upad ugrabljenih letal je vsekakor povečana varnost na letališčih. Poleg povečane varnosti na letališčih je eden od razlogov tudi čedalje večje število samomorilskih terorističnih napadov. V takšnih primerih cilj teroristov ni zajeti talce, ampak ubiti čim večje število nedolžnih ljudi.
Keywords: zajetje talcev, terorizem, ugrabitve, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.04.2023; Views: 542; Downloads: 89
Full text (1,27 MB) |
