1. Vpliv terorizma na varnost Republike Slovenije in Evropske unije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRobert Režonja, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se lotil raziskovanja zgodovine terorizma in terorizma danes. Na temo terorizma je ogromno napisanega, vendar pri nekaterih avtorjih pisanja slonijo zgolj na domnevah. Prizori terorističnih dejanj, ki jih vidimo po medijih, so postali nekako za družbo sprejemljivi. Prelomnica terorističnih napadov je zagotovo bil teroristični napad v Združenih državah Amerike, 11. septembra 2001, kjer je bil uporabljen nov način izvedbe terorističnega dejanja, saj so teroristi za dosego svojega cilja uporabili sredstva, t.j. civilna potniška letala ter z njimi izvedli največji teroristični napad.
V diplomskem delu smo predstavili tudi zakonsko podlago, ki omogoča organom pregona sankcionirati posameznike ali skupine, ki so na kakršen koli način povezane s terorizmom. Nadalje smo predstavili nekaj terorističnih napadov, ki so se zgodili v Evropi, Angliji in Združenih državah Amerike. Predstavljena je bila ocena trenutne teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Cilj diplomskega dela bo torej proučiti in predvideti trende morebitnih bodočih terorističnih dejanj, ki bi vplivali na varnost Republike Slovenije in Evropske unije.
Keywords: teroristične organizacije, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 34
 Full text (1,69 MB) |
2. Elementi teroristične organizacije v organiziranem kriminalu - primer mehiških kartelov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndraž Mužar, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so analizirane aktivnosti mehiških kartelov z vidika ugotavljanja, ali pri delovanju organiziranega kriminala lahko zasledimo tudi elemente, značilne za teroristične organizacije. Na primeru skupin organiziranega kriminala z območja Mehike so analizirane predvsem oblike nasilnega vedenja, ki so značilne za te skupine, in ugotovitve, kakšna tveganja predstavljajo za Mehiko, sosednje države, pa tudi za Evropo. Vsaka kriminalna organizacija ima drugačen sistem delovanja, motivacijo in ideologijo. Zato nimamo le enovitega odgovora na to vprašanje. Nekatere skupine mehiškega organiziranega kriminala so bližje tradicionalnim terorističnim skupinam, medtem ko druge skupine bolj spadajo v kategorijo klasičnega organiziranega kriminala. Razne ugrabitve in umori tujih državljanov v Mehiki, sploh ZDA, vedno sprožijo ukrepanje članov politike in kongresa. Uradno označevanje mehiških kartelov kot teroristične organizacije naj bi imelo več prednosti kot slabosti. Omogoča večji pregon posameznikov, poveča se možnost prepovedi finančnih transakcij in zamrznitev premoženja in omogoča prepoved vstopa v določene države kot tudi odstranitev oseb iz držav in druge. Imenovanje mehiških kartelov kot teroristične organizacije naj bi za ameriške politike spremenilo igro. Politiki menijo, da bodo karteli končno postali tarča in da bodo preganjani tisti, ki jim nudijo finančno podporo, vključno s kitajskimi entitetami, ki jim pošiljajo kemikalije za proizvodnjo drog. Pravzaprav bi države dobile več mrež in orodij za zapiranje kartelov in mrež, ki jih podpirajo.
Keywords: teroristične organizacije, mehiški karteli, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,42 MB) |
3. |
4. Odnos Evropejcev do islamskega fundamentalizma na primeru študentov iz Češke in SlovenijeAnja Tintor, 2020, master's thesis Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je bil na vzorcu študentov iz Slovenije in Češke ugotoviti vpliv temeljnih demografskih dejavnikov na odnos do muslimanov, islama ter islamskega fundamentalizma. Teoretični del naloge se osredotoča predvsem na zgodovinski pregled položaja islama in islamskega fundamentalizma v Evropi ter na dejavnike, ki so v preteklosti vplivali na odnos Evropejcev do islama. Z lastnim anketnim vprašalnikom smo anketirali 160 študentov in študentk sociologije iz Slovenije in Češke; njihove odgovore smo statistično analizirali s programom IBM SPSS. Rezultati analiz so pokazali značilno višjo socialno distanco do muslimanov kot do domačinov ne glede na spol, državo ali veroizpoved anketirancev. Še posebej visoko socialno distanco do muslimanov smo zaznali med češkimi anketiranci, ki so v primerjavi s slovenskimi izražali tudi bistveno višjo zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma, manj pozitivne percepcije muslimanov in bolj pozitivne percepcije katolikov. Ti rezultati niso presenetljivi in verjetno odražajo večjo povezanost Slovencev z muslimani v zgodovini. Skladno s pričakovanji se je pokazalo, da anketiranci iz obeh držav muslimanom v večji meri pripisujejo nasilnost, kar sovpada s pogostimi medijskimi predstavitvami pripadnikov islama. Ko gre za zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma in terorizma se kot statistično značilna dejavnika izkažeta še moški spol in pripadnost katoliški veroizpovedi.
Keywords: islamski fundamentalizem, muslimani, islamske teroristične organizacije, češki študenti, slovenski študenti
Published in DKUM: 18.02.2020; Views: 1029; Downloads: 213
Full text (1,21 MB) |
5. Vračanje borcev ISIS v matične države - varnostni vidiki : magistrsko deloSanel Avdić, 2019, master's thesis Abstract: Samooklicana Islamska država – ISIS (ang. Islamic state of Iraq and Syria) je bil prvi primer v zgodovini, ko je neka teroristična organizacija na določenem ozemlju vzpostavila državo z njenimi institucijami in mehanizmi. Teritorialne težje in ekspanzija območja, ki je na vrhuncu obsegalo približno 100 000 kvadratnih kilometrov sirskega in iraškega ozemlja, ter posnetki srednjeveških množičnih eksekucij, ki so preplavili svet, so začeli prižigati varnostna opozorila za mnoge države po vsem svetu, ker tuji borci ISIS prihajajo iz vsega sveta: iz ZDA in Kanade na skrajnem zahodu, številnih evropskih in bližnjevzhodnih držav ter Kitajske in Filipinov na vzhodu. Sprva so bili varnostna grožnja, ker je njihov vodja kalif Abu Bakr al Bagdadi pozval vse pravoverne muslimane in podpornike Islamske države, naj izvajajo teroristične napade v državah, katere podpirajo napade na ISIS ali pa oborožujejo države in organizacije, ki se spopadajo s to teroristično organizacijo. Po kratkotrajnih vojaških uspehih so se začeli kopičiti porazi, ozemlje, na katerem je ISIS izvajala svojo strahovlado, pa se je skrčilo na nekaj sto kvadratnih kilometrov sirske in iraške puščave. Po uradni razglasitvi konca ISIS kot teroristične države, ki ne nadzira več nobenega območja, so se mnogi borci in pripadniki ISIS znašli v kočljivi situaciji. Izbire ni bilo veliko, ali ostati in nadaljevati gverilski boj proti močnejšemu nasprotniku ali pa se poskušati vrniti v svojo matične državo, iz katere so se preselili v obljubljeno deželo. Mnogi so se odločili za drugo potezo, ki je bila olajšana spričo begunskega vala, ki zadnja leta potuje iz Afrike in Bližnjega vzhoda v osrčje Evrope. Sedaj se države ukvarjajo z novo varnostno grožnjo – kaj storiti s tisoči svojih državljanov, ki so se borili na strani ISIS, sedaj bi se pa radi vrnili domov? Problem poglablja tudi dejstvo, da so se mnogi odselili s svojimi družinami in da podatki o vlogi posameznikov v teroristični organizaciji niso dostopni. Čeprav imajo mnoge države izkušnje z rehabilitacijo in reintegracijo bivših tujih borcev in teroristov, zaradi vzpona skrajnih desničarskih političnih strank in gibanj, begunskega vala in terorističnih napadov teroristov ISIS na Zahodu to vprašanje ni samo varnostno, ampak tudi politično. Države se soočajo s tem izzivom različno, brez enotne strategije, nekatere svojim državljanom preprosto odvzemajo državljanstva ter prepovedujejo vrnitev domov, medtem ko druge verjamejo v svoje reintegracijske in rehabilitacijske programe.
Keywords: terorizem, teroristične organizacije, ISIS, radikalizacija, tuji borci, varnostne grožnje, varnostni vidiki, magistrska dela
Published in DKUM: 17.05.2019; Views: 1842; Downloads: 216
Full text (1,22 MB) |
6. Rekrutacija teroristov v teroristični organizaciji Islamska država : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostArber Avdylaj, 2017, undergraduate thesis Abstract: Terorizem je v vseh svojih pojavnih oblikah ena najhujših groženj globalnemu miru in varnosti, saj teroristična dejanja resno škodujejo uživanju človekovih pravic, ogrožajo socialni in gospodarski razvoj vseh držav ter spodkopavajo globalno stabilnost in blaginjo. Verski terorizem je prevzel vodilno vlogo ogrožanja sodobne varnosti, saj se verski fanatiki poslužujejo terorističnih dejanj, da bi dosegli lažne cilje svete vojne. Izvajalci terorističnih dejanj teh ne dojamejo kot konec svojega življenja (in drugih), ampak kot izpolnitev cilja svete vojne, saj so prepričani, da izpolnjujejo 'božjo voljo'. Tako so v duhu prizadevanj za džihad nastale mnoge teroristične organizacije kot, sta Al-Kaida in trenutno najbolj aktualna Islamska država. Kljub grozotam in brutalnostim, ki jih pooseblja teroristična organizacija Islamska država, je zelo uspešna pri pridobivanju novih članov in podpornikov. Vendar ni preprostega odgovora, ki bi pojasnil, zakaj ljudje postanejo teroristi. Predpostavlja se, da so tistim, ki se odločijo pridružiti katerikoli teroristični organizaciji, skupni osebna ranljivost, način dojemanja oziroma zaznava nepravičnosti, potreba po novi identiteti in potreba po pripadnosti, želja po denarju in udobju ter priložnost za novo pustolovščino. Obstajajo ljudje, ki imajo prav takšne predstave o življenju, a ne postanejo teroristi. Rekrutacija je za preživetje teroristične organizacije zelo pomembna, saj jim zagotavlja morilce, samomorilne napadalce, ugrabitelje, in bodočo vojake. Temu se ne morejo izogniti niti otroci in ženske, ki spadajo med najbolj ranljive skupine družbe. Poleg neposrednega rekrutiranja se v procesu rekrutiranja uporabljajo tudi splet in mediji, prek katerih Islamska država propagira svojo ideologijo in novači nove rekrute.
Keywords: terorizem, teroristične organizacije, teroristi, rekrutacija, Islamska država, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.10.2017; Views: 2091; Downloads: 210
Full text (823,75 KB) |
7. Vpliv globalizacije na pojavne oblike terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMateja Krašovec, 2014, undergraduate thesis Abstract: Osnovna predpostavka, ki jo poskušamo z diplomskim delom dokazati, je naslednja: globalizacija vpliva na terorizem na dva načina. Po eni strani globalizacija z odprtim pretokom ljudi, blaga, znanja in informacij ter z razvojem moderne tehnologije prinaša terorističnim organizacijam različna sredstva za doseganje svojih ciljev. Zato lahko sodobno globalizacijo razumemo kot sredstvo, ki teroristom služi. Po drugi strani pa je globalizacija tudi vzrok mnogim terorističnim dejavnostim in motiv za mnoge teroristične akterje. Globalizacija je namreč vzpodbudila nastanek zamer in sovraštva do zahodnih družb, predvsem do ZDA, pa tudi do Evrope.
Najpogostejše oblike terorističnega nasilja se z globalizacijo ne spreminjajo v večji meri, saj ostajajo bistveni načini delovanja umori, ugrabitve, bombni napadi in samomorilski napadi. Pojavljajo se tudi nekatere oblike napadov s kemičnim orožjem, vendar je to prej izjema kot pravilo. Vendar se kot posebna grožnja v bližnji prihodnosti kaže možnost informacijskega ali kibernetskega terorizma. Kibernetski terorizem se zdi kot verjetna grožnja predvsem zaradi načina življenja in delovanja zahodnih družb, ki so povsem odvisne od informacijskih sistemov in tehnologije. Napad na kritično informacijsko infrastrukturo bi lahko imel posledice izjemnih razsežnosti, zato je potrebno možnosti te oblike terorizma preučevati in razumeti.
Keywords: globalizacija, terorizem, teroristične organizacije, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.12.2014; Views: 2199; Downloads: 299
Full text (685,71 KB) |
8. Transformacija terorizma v obliko samomorilskega terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBlaž Verbič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
V diplomskem delu smo predstavili nekaj ključnih pojmov, ter podali nekaj definicij skozi katere smo prešli na področje terorizma, ki ga vidimo kot globalni pojav. Zavedati se je potrebno, da so se teroristični napadi izvajali že skozi dolgo zgodovino. V določenih obdobjih je opaziti, da se število terorističnih napadov močno povečuje, kar vidimo skozi resnične dogodke, ki so se dogodili v preteklosti in smo jim priča tudi v sedanjosti. Skozi diplomsko delo bomo predstavili vrste samomorov in dejavnike, ki vplivajo na izvrševanje samomorov, ki so v nadaljevanju povezani s samomorilskimi terorističnimi napadi. Samomorilski teroristični napadi se vršijo po celem svetu, vendar največ se jih zgodi v vzhodnih državah, ko zunanji svet oziroma tretje države želijo vladati narodom, ki imajo svojo vero, prepričanje in negativne izkušnje, kar pa je povezano z zgodovino. Seveda sedaj lahko govorimo o »moderni obliki« samomorilskih terorističnih napadih, kajti grožnje so, asimetričnost delovanja, kompleksnost, raznovrstnost, nepredvidljivost, ekstremnost ipd. K omenjenim grožnjam je seveda pripomogla hitra gospodarska rast, hitri tehnološki razvoj, hitra in enostavna dostopnost do informacij, ter sredstev, ki jih posameznik, skupina ali organizacija potrebuje, da izdela napravo ali eksplozivno telo, ki ga uporabi za izvedbo terorističnega napada. Skozi diplomsko delo želimo predstaviti dejavnike oziroma pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da prihaja do samomorilskih terorističnih napadov in bo prihajalo tudi v prihodnje in kje ni zadostnih pogojev, da bi se samomorilski teroristični napadi pojavili. V zaključku diplomskega dela lahko podamo ugotovitev, da je za transformacijo terorizma v obliko samomorilski terorizma pomembnih več dejavnikov, kot so geografski, socialni, demografski v katere pa so vpeti tudi zgodovina, kultura, vera, prepričanje in le na zadnje tudi različni kodeksi.
Zaposlen sem v Slovenski vojski in ob zaključku diplomske naloge želimo odgovoriti na vprašanje zaščite sil, kajti pripadniki Slovenske vojske opravljamo naloge tako v lastni državi Sloveniji, kot drugih državah po svetu. Prav tako izvajamo različne naloge na različnih območjih, in zelo pomembno bi bilo, če bi lahko skozi priprave , ki se izvaja pred odhodom na določeno nalogo predvideli morebitne grožnje.
Keywords: terorizem, teroristične organizacije, samomorilski terorizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.09.2013; Views: 1328; Downloads: 87
Full text (909,66 KB) |
9. Socialna omrežja kot sredstvo za vzpostavitev teroristične organizacije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDamjan Javornik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Socialna omrežja so danes vse pogostejša izbira tako med mladimi kakor tudi starejšimi in so ena od najpogostejših oblik komuniciranja, saj poleg ohranjanja stikov med ljudmi omogočajo tudi druge oblike zabave, poslovnih poti, reklame, organizacije ... Zadeve lahko urejamo hitreje in brez nepotrebnih stroškov, ponujene so vse mogoče oblike izobraževanja, reklam in pridobitev informacij, ki naj ne bi bile dosegljive vsej populaciji in za vse namene, saj je preko interneta mogoče zaslediti različna združenja in organizacije, ki pozivajo k terorističnim akcijam, napadom in drugim oblikam nehumanega ravnanja za dobo, v kateri živimo.
Keywords: internet, socialna omrežja, terorizem, teroristične organizacije, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.06.2013; Views: 1758; Downloads: 159
Full text (841,61 KB) |
10. Savdska Arabija in povezljivost s terorizmom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSanel Avdić, 2013, undergraduate thesis Abstract: Savdska Arabija je absolutistična monarhija, ki leži na Bližnjem vzhodu. Najbolj znana je po tem, da je največja izvoznica nafte na svetu ter da na njenem ozemlju ležita dve sveti muslimanski mesti, Meka in Medina. Dinastija Saud vlada državi od leta 1932, ko sta bili monarhiji Hedžas in Nedžd združeni v kraljevino Savdska Arabija. S prihodom Saudov na oblast se uveljavila tudi nova in bolj radikalna različica islama, imenovana vahabizem.
Mediji večinoma prikazujejo kraljevino Savdsko Arabijo kot grobo kršiteljico človekovih pravic in eno izmed najbolj brutalnih diktatur v svetu, kjer so še vedno uzakonjene javne usmrtitve z obešanjem in obglavljanjem. Vendar pa očitno pozabijo na vsa ta dejstva, ko gre za ogromen savdski kapital, ki ga vse demokratične države sprejemajo v svoje gospodarstvo z nasmeškom. Prednjači seveda glavna zaveznica ZDA, s katero sta v svojem dosedanjem sodelovanju skupaj opravili za več sto milijard dolarjev poslov.
Dokazati, da neka država sodeluje pri terorizmu in je vpletena vanj, je zelo težko. Večina držav, tudi demokratične, uporablja metode terorizma na prikrit način, ko pa pridejo v javnost določene informacije, se hitro potisnejo v pozabo ali pa sploh ne pridejo do naslovnic velikih svetovnih medijev. To še posebej velja za zaveznice ZDA. Državni terorizem se lahko uporablja kot notranjepolitični ali pa kot zunanjepolitični inštrument nasilja za dosego ciljev vladajoče strukture. Savdska Arabija naj bi se po poročanju medijev relativno mirno izognila arabski pomladi, vendar so bili vsi protesti šiitskega prebivalstva v kraljevini in njenih emiratskih sosedah krvavo zatrti, o čemer pa zahodni mediji niso poročali. Dejstvo je, da ima dinastija Saud v državi veliko sovražnikov. Savdska Arabija odkrito podpira trenutno najbolj krvavo vstajo v Siriji, ker želi oslabiti šiitsko ekspanzijo in moč v regiji. Upor proti diktaturi v Siriji izhaja iz dobro koordinirane akcije Izraela in njegovega uradnega sovražnika Savdske Arabije, ki pa v resnici zadnja leta izredno dobro sodelujeta. V medijih prihajajo na plan celo govorice, da naj bi Savdci odstopili Izraelcem svoja letališča v primeru bombardiranja Irana, za katero se zdi, da je že pred vrati. S padcem sirskega režima bi zadali velik udarec šiitski moči v regiji, ki že od začetka islamske revolucije v Iranu leta 1979 maje prestol v Riadu in zavrača glavno vlogo družine Saud, ki se želijo predstaviti kot pripadniki in branilci edinega, pravega in izvornega islama.
Keywords: terorizem, teroristične organizacije, vahabizem, Savdska Arabija, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.05.2013; Views: 2394; Downloads: 350
Full text (302,03 KB) |
