| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Recikliranje odpadnih voda zdravilne termalne vode, z uporabo različnih kolon steklenih smol
Nejka Kuzman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zdravilna termalna voda je voda, ki ji v današnjih časih po svetu vsi posvečamo veliko pozornost. Pomembna je njena zdravilna uporaba, a po uporabi se pojavijo problemi velike količine nečistoč v njej, zato smo je bil namen diplomskega dela preučiti onesnaženost odpadnih termalnih voda iz kopališkega kompleksa Zalakaros na Madžarskem in kot metodo prečiščenja vode smo uporabili steklene kolone različnih velikosti. Eksperimente smo izvajali z uporabo obstoječih steklenih smol in njihovo različno površino, na način dodatka steklene smole različnih oblik v stekleno kolono. Pred samo obdelavo vode s steklenimi smolami, smo vodo še dodatno obdelali z oksidacijskim postopkom, imenovanim kavitacija. Med laboratorijskimi poskusi smo opazovali spremembe termalne vode, nastanek končnih produktov, količino reciklirane vode. Na koncu smo določili in izmerili kemijsko – fizikalne parametre ter mikrobiološke parametre. Rezultati so pokazali, da bi steklene filtre lahko uporabili za prečiščenje odpadne termalne vode, saj res zagotavljajo večjo čistost in kakovost vode glede na merjene parametre, ko smo stekleni filter primerjali z aktivnim ogljem. Tudi aktivno oglje je dalo pozitivne rezultate, a stekleni filter je res odstranili večje količine trdnih snovi, saj so pH vrednosti, prevodnost in kemijska potreba po kisiku pokazali boljše rezultate kot pri aktivnem oglju. Mikrobiološki parametri pa so po prečiščenju pokazali dobre rezultate, kar lahko sklepamo, da lahko oba materiala v prihodnosti nadomestita peščene filtre.
Keywords: termalna voda, kavitacija, steklena kolona, stekleni filtri, recikliranje
Published: 05.07.2018; Views: 429; Downloads: 68
.pdf Full text (2,66 MB)

2.
Turistični razvoj zdravilišča v Laškem
Petra Janežič, 2018, master's thesis

Abstract: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Keywords: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Published: 01.02.2018; Views: 968; Downloads: 171
.pdf Full text (4,62 MB)

3.
Možnost turističnega razvoja v občini Benedikt
Natalija Munda, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava turistični potencial občine Benedikt. V ospredje je avtorica postavila naravne in kulturne značilnosti, ki jih premore občina. Benedikt leži v osrčju Slovenskih goric. Nekoč je bil kraj povsem kmetijsko območje, v zadnjih dveh desetletjih pa so se v občini pričele razvijati tudi terciarne in kvartarne dejavnosti. Danes v občini prevladujejo polkmetije, saj občani poleg dela na kmetiji hodijo še v službo. V zadnjih nekaj letih se je center občine izjemno razvil, k temu je pripomogla hitra cesta, ki je odvzela promet, ki se je včasih vil mimo Benedikta. Prav tako je k selitvi mladih družin v Benedikt pripomogla gradnja stanovanjskih blokov in načrtna gradnja modernega stanovanjskega naselja v bližini. Razvijati se je začel turizem, občina je poskrbela za informativne table, razne poti povezujejo znamenitosti v celoto. Leta 2004 so končali z deli na vrtini termalne vode, ki je namenjena izgradnji termalnega kopališča v Benediktu.
Keywords: Benedikt, termalna voda, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, Terme Benedikt.
Published: 18.07.2017; Views: 778; Downloads: 111
.pdf Full text (2,81 MB)

4.
SPREMLJANJE KAKOVOSTI TERMALNE VODE IZ VRTINE V DOBOVI
Nataša Horvatič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo preverili kakovost termalne vode iz vrtine VC-1/09 v Dobovi. Opravili smo fizikalno-kemijske in mikrobiološke analize, da bi ugotovili kakovost termalne vode in nihanje vsebnosti posameznih ionov. Rezultati so pokazali, da voda vsebuje visoke koncentracije Ca2+, Mg2+ in HCO3- in le-ti določajo balneološki tip termalne vode. V okviru mikrobiološke analize termalne vode smo ugotavljali prisotnost naslednjih bakterij: Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Legionella sp. in Staphylococcus aureus. Prisotnost posameznih vrst bakterij nismo zaznali v nobenem vzorcu vode. Opravljene analize so potrdile tezo, da je termalna voda neoporečna s stalno koncentracijo posameznih ionov, ki niha največ do 4 %.
Keywords: termalna voda, vrtina, balneološki tip, fizikalno-kemijske analize, mikrobiološke analize
Published: 22.09.2014; Views: 1186; Downloads: 187
.pdf Full text (2,67 MB)

5.
6.
7.
8.
Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica