| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 99
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Plačilna nedisciplina z vidika pravnih predpisov
Tanja Pandža, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Proučevanje problema plačilne nediscipline je pomemben dejavnik za nemoteno delovanje poslovnih procesov v povezavi s celotnim gospodarstvom, saj je to problem celotne populacije. Razsežnost plačilne nediscipline skušamo omejiti z uporabo različnih sredstev izterjave. Z nekaterimi smo bolj in z drugimi spet manj učinkoviti, vendar cilj uporabe teh je izterjati dolg v čim krajšem času, s čim nižjimi stroški. V skrajnih primerih, ko nam dolga ne uspe izterjati tudi po pravni poti, moramo tega odpisati. V prvi vrsti bi se moralo plačilno disciplino omejiti celostno, z večjo angažiranostjo države v tej smeri in posledično temu s sprejetjem novih, bolj učinkovitih pravnih predpisov. Skozi obravnavo razvoja pravnih norm se je pokazalo, da sta se morala in zavest človeka oblikovali že skozi zgodovino in še danes vplivata na nas in na naše odločitve. Rezultati opravljene ankete so pokazali, da so moralna in etična načela naših anketirancev pozitivno naravnana, da pa imajo vsekakor največji vpliv na plačilno disciplino posameznika z zakonom določeni predpisi in sankcije. Na plačilno nedisciplino lahko vplivajo tudi nepredvidljivi dejavniki, kot se je to letos zgodilo s pojavom pandemije COVID-19. V takih primerih to skušamo omejiti in vzdrževati gospodarstvo na funkcionalni ravni, s sprejemanjem interventnih zakonov. Dejanske posledice plačilne nediscipline oziroma plačilne sposobnosti zaradi pandemije COVID-19 se bodo pokazale v naslednjih letih.
Keywords: plačilna nedisciplina, pravni predpisi, terjatve, dolžniki
Published: 14.12.2020; Views: 130; Downloads: 11
.pdf Full text (1,58 MB)

2.
Zavarovanje denarnih terjatev z zastavitvijo delnic kot primer finančnih zavarovanj terjatev
Luka Ščančar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja se pogosto srečujejo s slabo plačilno disciplino nasprotnih pogodbenih strank. Prihodki od prodaje pa predstavljajo ključen vir za nemoteno izvajanje poslovnega procesa. Ker velik delež prodaje predstavlja prodaja na odloženo plačilo, je zagotavljanje rednega izpolnjevanja obveznosti plačil s strani dolžnikov in na ta način zagotovljene likvidnosti za podjetje ključnega pomena. V poslovni praksi so prisotne številne oblike finančnih zavarovanj in instrumenti zavarovanj terjatev, ki zavarujejo upnika pred tveganjem neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Med stvarnimi zavarovanji sta po uporabi v poslovni praksi najpogostejša zastava nepremičnine in zastava vrednostnih papirjev. Uporaba slednje še posebej skokovito narašča v najrazvitejših svetovnih tržnih gospodarstvih kot tudi v Sloveniji. V primerjavi z ostalimi oblikami zavarovanj terjatev je zastava vrednostnih papirjev, natančneje delnic kot oblike finančnega zavarovanja terjatev, v številnih pogledih optimalnejši način zavarovanja, ki zastavnemu upniku prinaša mnoge prednosti pred ostalimi načini zavarovanj. Uporabe finančnih zavarovanj terjatev se poslužujejo predvsem večja podjetja, katerih znaten del poslovanja predstavlja poslovanje s tujino in neznanimi kupci. Ob uporabi finančnih zavarovanj pri takšnem načinu poslovanja so ta podjetja izpostavljena tudi številnim novim poslovnim in pravnim tveganjem, katerih obvladovanje pa se razvija v skladu z razvojem finančnih zavarovanj. S sklenjenim finančnim zavarovanjem podjetje pridobi zagotovilo za plačilo in si tako zagotovi možnost večjega obseg poslovanja in višjo stopnjo likvidnosti.
Keywords: Terjatve, finančna zavarovanja, zavarovanja terjatev, vrednostni papirji, zastavitev delnic.
Published: 17.11.2020; Views: 142; Downloads: 31
.pdf Full text (651,91 KB)

3.
Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem
Taja Gril, 2019, master's thesis

Abstract: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta. V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb. Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Keywords: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Published: 19.06.2019; Views: 661; Downloads: 98
.pdf Full text (1,02 MB)

4.
Fiduciarna razmerja v stečaju
Maja Platnjak, 2018, master's thesis

Abstract: Razlog za sklenitev fiduciarnih poslov je največkrat v zavarovanju, zato za takšne oblike zavarovanj uporabljamo izraz fiduciarna zavarovanja. Med tipična fiduciarna zavarovanja uvrščamo prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in prenos finančnih instrumentov v zavarovanje. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je zaupnost razmerja, neakcesornost in možnost zunajsodne uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja. Nadaljnja značilnost fiduciarnih zavarovanj je prenos »polne« pravice, saj fiduciar na predmetu zavarovanja pridobi popolno imetništvo oziroma popolno lastninsko pravico. Fiduciarna zavarovanja tako dajejo več pravne oblasti, kot je to gospodarsko potrebno, zato pravni red ta presežek oziroma preobdarovanost kompenzira v primeru stečaja. Fiduciarju se v primeru fiduciantovega stečaja prizna manj kot polno imetništvo oziroma polna lastninska pravica, in sicer le ločitvena pravica. V primeru neplačevitosti fiducianta, fiduciarna zavarovanja gravitirajo k pravnim učinkom zastavne pravice in ne k polnemu imetništvu oziroma polni lastninski pravici. Temu ustrezen je tudi pravni položaj fiducianta v primeru stečaja fiduciarja. Fiduciantu je namreč priznan položaj izločitvenega upnika. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico ter na izločitveno pravico. Uveljavitev ločitvene pravice se lahko opravi v sodnem postopku ali pa v zakonsko določenih primerih tudi izvensodno. V primerih fiduciarnih zavarovanj je mogoča izvensodna prodaja, ki zagotavlja hitrejše poplačilo zavarovane terjatve, in ne vsebuje stroškov, ki so povezani z vodenjem sodnega postopka.
Keywords: fiduciarna zavarovanja, prenos lastninske pravice v zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje, prenos finančnih instrumentov v zavarovanja, insolventnost, stečaj, izločitvena pravica, izločitveni upnik, ločitvena pravica, ločitveni upnik
Published: 18.12.2018; Views: 1376; Downloads: 171
.pdf Full text (629,93 KB)

5.
Prenova kreditno limitnega procesa za povečanje prodaje
Vladimira Kogovšek Volk, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Problem Izvršnega področja veleprodaja trgovskega podjetja Mercator d.d. je podaljševanje trajanja procesa odobritve kreditnega limita. Kupec pričakuje informacijo o stanju kreditnega limita v realnem času, torej v času oddaje naročila, kar pa mu prodajna služba proučevanega trgovskega podjetja ne more zagotoviti, kar ima za posledico upad prihodkov podjetja. Prav tako prodajna služba nima na voljo strukturiranega prikaza podatkov o stanju terjatev in kreditnih limitov za obstoječe kupce ter potencialih novih kupcev. Uporabili smo metodo grafičnega prikaza za posnetek obstoječega stanja procesa za upravljanje s kreditnimi limiti kupcev in za komunikacije s prodajnim procesom. Na podlagi zbranih dejstev smo pripravili seznam predlaganih izboljšav. Učinkovitost predlaganih izboljšav smo ugotavljali z metodo intervjuja. Glavni rezultat predstavlja prenovljen proces za upravljanje s kreditnimi limiti kupcev in za komunikacije s prodajnim procesom. Izdelali smo model za oceno potencialnih kupcev trgovskega podjetja Mercator d.d. v trgovski dejavnosti. Pripravili smo tudi strukturiran izpis podatkov o finančnih informacijah kupcev na grafični - vizualni način kot rešitev za hitro in učinkovito spremljanje podatkov o kupcih.
Keywords: kreditni limit, terjatve, potencialni kupci, prenova procesa, podpora poslovanju, obvladovanje podatkov
Published: 23.11.2018; Views: 586; Downloads: 0

6.
Anerkennung und Vollstreckung ausländischer Mobiliarsicherheiten in Südosteuropa
Meliha Povlakić, 2010, original scientific article

Abstract: Priznanje in izvršitev tujih stvarnopravnih zavarovanj na premičninah v jugovzhodni Evropi Ne glede na nekatere nove tendence oz. ureditve v mednarodnem stvarnem pravu ali na nadnacionalni ravni, velja v državah nekdanje Jugoslavije za vse stvarne pravice (vključno z neposestnimi stvarnopravnimi zavarovanji) le klasično kolizijsko pravilo lex rei sitae. V pravni ureditvi tako ni razlikovanja med ustanovitvijo, učinki proti tretjim ter prioriteto v razmerju do ostalih imetnikov stvarnih pravic na isti stvari. V zvezi s tem Bosna in Hercegovina predstavlja izjemo, saj sprejema posebne zakonodajne rešitve za reševanje t. i. conflict mobile za čezmejna neposestna stvarnopravna zavarovanja. Bosansko- hercegovske rešitve, ki sicer izrecno omogočajo preoblikovanje tujih stvarnopravnih zavarovanj v njihov bosansko-hercegovski ekvivalent in njihovo novo registracijo v BiH, rešujejo zgolj majhen del kompleksne problematike imenovane conflit mobile na področju čezmejnih neposestnih stvarnopravnih zavarovanj. V zvezi stem bi bila potrebna korenitejša reforma kolizijskih pravil, po možnosti po UNCITRAL-ovem modelu, četudi bi to pomenilo, da bi bilo treba sprejeti obsežna in kompleksna kolizijska pravila. Obseg kolizijskih pravil je tudi znamenje, da na tem področju obstajajo številne težave. Pri tem se ne sme spregledati, da bi imela rešitev le-teh izjemen pomen na področju kreditiranja in učinkovtejše izterjave dolgov.
Keywords: stvarno pravo, zavarovalno pravo, stvarnopravna zavarovanja, terjatve, dolgovi, izterjava, izvršilni postopek, mednarodno pravo, kolizije zakonov, Bosna in Hercegovina
Published: 23.07.2018; Views: 238; Downloads: 20
.pdf Full text (157,51 KB)

7.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, original scientific article

Abstract: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Keywords: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Published: 23.07.2018; Views: 300; Downloads: 19
.pdf Full text (132,36 KB)

8.
Prodaja nepremičnin v stečajnem postopku
Maja Mlinar, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je podrobneje predstaviti postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ter za lažje razumevanje tudi osnove samega stečajnega postopka. V stečajnem postopku se prodaja nepremičnin opravi z namenom poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. V večini primerov so ravno nepremičnine predmet ločitvenih pravic, s katerimi imajo ločitveni upniki zavarovane svoje terjatve, zato se v tem primeru prisilna prodaja nepremičnin opravi z namenom uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki izhaja iz same hipoteke. Ločitveni in navadni upniki morajo svoje terjatve pravočasno prijaviti v stečajni postopek, da bi pridobili pravico do poplačila svojih terjatev iz splošne oz. posebne razdelitvene mase. Dovoljeno je opraviti prodajo le tistih nepremičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik se s prodajno pogodbo namreč zaveže, na kupca prenesti svojo lastninsko pravico. Da bi to obveznost lahko izpolnil, mora biti stečajni dolžnik resnični lastnik nepremičnine. V kolikor stečajni dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine je zelo pomembno, da resnični lastnik v stečajni postopek prijavi svojo izločitveno pravico. V primeru, da bo njegova izločitvena pravica pri preizkusu terjatev priznana, se bo nepremičnina, ki je predmet te izločitvene pravice, izločila iz stečajne mase in se izročila resničnemu lastniku. V stečajnem postopku za prodajo nepremičnin niso dovoljeni vsi nam znani in mogoči načini prodaje, temveč so pravila glede celotnega postopka prodaje in samega dovoljenega načina prodaje, izrecno določena. Dovoljeni načini prodaje so javna dražba, javno zbiranje ponudb in postopek neposrednih pogajanj. Nepremičnina se na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko prodaja samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Šele pri dodatnem sklepu o prodaji se lahko prodaja opravi, npr. na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb ali na podlagi neposrednih pogajanj. Izjema od tega pravila so tiste nepremičnine, katerih ocenjena vrednost je manjša ali enaka 15.000 EUR.
Keywords: stečajni postopek, prodaja nepremičnin, ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajna masa, prijava terjatve, javna dražba, javno zbiranje ponudb, razdelitvena masa
Published: 28.03.2018; Views: 3054; Downloads: 430
.pdf Full text (473,44 KB)

9.
Upravljanje terjatev in kreditnih tveganj v skupini podjetij BSH Hišni Aparati
Milanka Đukić, 2018, master's thesis

Abstract: Obstoj podjetja je pogojen z njegovo finančno stabilnostjo. Eden izmed pogojev za zagotavljanje stabilnosti je vsekakor ustrezno upravljanje s terjatvami. Kako bo podjetje upravljalo s terjatvami – bodisi terjatvami do kupcev bodisi do dobaviteljev – je odvisno od tega, kako jasno opredeljeno kreditno politiko in vizijo ima. Tu imajo pomembno vlogo managerji, predvsem v finančnem managementu. Ti pridobijo in ustrezno interpretirajo vse podatke, ki so koristni za poslovanje oziroma razvoj podjetja. Za učinkovito obvladovanje terjatev do kupcev je za podjetja zelo pomembno, da poznajo kupca ali pridobijo informacije o njem. To pomeni, da morajo poznati njegovo boniteto, pretekle izkušnje s poslovanjem (lahko tudi izkušnje drugih podjetij) ter njegove poslovne navade. Le na podlagi teh ugotovitev lahko podjetja izdelajo ustrezno kreditno politiko. V magistrskem delu bomo širše raziskali pojem kreditnih tveganj, katerih del so terjatve do kupcev. Prikazali bomo vrste kreditnih politik oziroma kako se podjetja soočajo s kreditnim tveganjem ter kako se pred njim zavarujejo. Delo temelji na konkretnem primeru upravljanja terjatev do kupcev in kreditnih tveganj v koncernu BSH. Predmet raziskave je presoja upravljanja terjatev do kupcev na primeru podjetij BSH v Sloveniji, Romuniji in Nemčiji.
Keywords: Kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje terjatev, instrumenti zavarovanja, podjetja, terjatve do kupcev
Published: 09.03.2018; Views: 657; Downloads: 10
.pdf Full text (1,85 MB)

10.
Obvladovanje terjatev in kreditnega tveganja v Pošti Slovenije d.o.o.
Sandra Madžarič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Plačilna nedisciplina je v sodobnem gospodarstvu zelo razširjen pojav, s katerim se srečujejo vsa podjetja. Za uspešno obvladovanje terjatev mora podjetje ustrezno določiti kreditne pogoje, spremljati bonitetne ocene kupcev in imeti stalen nadzor nad gibanjem terjatev. Podjetja lahko izbirajo med različnimi načini izterjatve. Postopek izterjave je priporočljivo začeti s pisnim in telefonskim opominjanjem, v skrajnem primeru pa s sodno izterjavo. Možni načini izterjave terjatev so še asignacija, cesija, faktoring in kompenzacija ali pobot. Slednji je kot oblika obveznega večstranskega pobota tudi zakonsko določen. Uvedba pobota v slovensko zakonodajo je pripomogla k zmanjšanju medsebojne zadolženosti poslovnih subjektov. Uporaba faktoringa, ki omogoča zelo kratek rok poplačila terjatev, pa se vedno bolj povečuje. Področje plačilne discipline v Sloveniji urejajo predvsem Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Kodeks poslovnofinančnih načel. Kljub temu pa je plačilna nedisciplina še vedno zelo razširjen pojav. Čeprav primerjava pravočasnih plačnikov podjetij kaže, da je delež teh nad evropskim povprečjem, se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo. Primerjava plačilnih navad Slovenije in Hrvaške kaže, da se obe državi srečujeta s težavo dolgoročnih neplačanih obveznosti. Pošta Slovenije posveča obvladovanju terjatev in kreditnega tveganja posebno pozornost. Največji delež predstavljajo zamude plačil do 30 dni, skupna vrednost terjatev pa se je zadnja leta nekoliko povečevala. Čeprav stanje ni skrb vzbujajoče, je pa vsekakor potreben ustrezen nadaljnji nadzor nad terjatvami, s ciljem zmanjševanja skupne vrednosti terjatev.
Keywords: terjatve, kreditno tveganje, plačilna disciplina, izterjava.
Published: 19.12.2017; Views: 648; Downloads: 63
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica