| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 49
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Prepovedani dogovori pri hipoteki s pregledom sodne prakse
Rene Toplak, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo »Prepovedani dogovori pri hipoteki s pregledom sodne prakse« obravnava različne vrste dogovorov, za katere se dogovorita hipotekarni upnik in zastavitelj. Ker je rezultat teh dogovorov navadno okoriščenje ene izmed strank nasproti drugi stranki, jih pravni redi prepovedujejo. Bistveni del (prepovedani dogovori) magistrske naloge je zajet v zadnjem, tretjem poglavju. Poglavje je razdeljeno na štiri različne prepovedane dogovore, kjer so podrobno opisane vse značilnosti teh dogovorov. Pri tem so zajete značilnosti iz zgodovine in današnje pravne ureditve, kakor tudi sodna praksa, ki smo jo podrobno obdelali. Še posebej je razčlenjen komisorni dogovor v povezavi z različnimi oblikami stvarnopravnih zavarovanj. V zadnjem podpoglavju pa sledijo primeri iz sodne prakse, ki pa so že predhodno obravnavani v jedrnem delu prepovedanih dogovorov. Ob temeljitem raziskovanju zakonodaje, teorije in sodne prakse glede razsežnosti prepovedanih dogovorov ugotovimo, da nam odgovor daje prav sodna praksa. Ta je skozi odločitve zavzela enotno stališče, da je prepoved komisornega dogovora potrebno upoštevati, tudi če ne gre za zakonsko določeno obliko stvarnopravnega zavarovanja in ima posel drugačen videz, je pa njegov namen zavarovanje obveznosti. Posledica pa je ničnost vseh teh poslov, saj ni ničen dogovor, ki ga sploh ni, temveč učinek poslov kot celote, ki izigravajo prepoved komisornega dogovora oziroma njegov namen. Pri tem pa je delo sodišč, da vsak posel oz. kombinacijo poslov skrbno presodijo v smislu prepovedi komisornega dogovora. Sodna praksa gre v smeri, da je ključno preprečevanje neopravičene obogatitve, ne pa preprečevanje pridobitve lastninske pravice upnika na stvari, ali uresničitev poplačilne pravice, kot to absolutno velja pri zastavni pravici in je določeno v 132. členu Stvarnopravnega zakonika.
Keywords: Prepovedani dogovori, komisorni dogovor, lex commissoria, legis commissoria, dogovor o antihrezi, hipoteka, zastavna pravica, nepremičnina, zavarovana terjatev, »sale and lease back«.
Published: 16.02.2021; Views: 197; Downloads: 54
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
Zavarovanje denarnih terjatev z zastavitvijo delnic kot primer finančnih zavarovanj terjatev
Luka Ščančar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja se pogosto srečujejo s slabo plačilno disciplino nasprotnih pogodbenih strank. Prihodki od prodaje pa predstavljajo ključen vir za nemoteno izvajanje poslovnega procesa. Ker velik delež prodaje predstavlja prodaja na odloženo plačilo, je zagotavljanje rednega izpolnjevanja obveznosti plačil s strani dolžnikov in na ta način zagotovljene likvidnosti za podjetje ključnega pomena. V poslovni praksi so prisotne številne oblike finančnih zavarovanj in instrumenti zavarovanj terjatev, ki zavarujejo upnika pred tveganjem neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Med stvarnimi zavarovanji sta po uporabi v poslovni praksi najpogostejša zastava nepremičnine in zastava vrednostnih papirjev. Uporaba slednje še posebej skokovito narašča v najrazvitejših svetovnih tržnih gospodarstvih kot tudi v Sloveniji. V primerjavi z ostalimi oblikami zavarovanj terjatev je zastava vrednostnih papirjev, natančneje delnic kot oblike finančnega zavarovanja terjatev, v številnih pogledih optimalnejši način zavarovanja, ki zastavnemu upniku prinaša mnoge prednosti pred ostalimi načini zavarovanj. Uporabe finančnih zavarovanj terjatev se poslužujejo predvsem večja podjetja, katerih znaten del poslovanja predstavlja poslovanje s tujino in neznanimi kupci. Ob uporabi finančnih zavarovanj pri takšnem načinu poslovanja so ta podjetja izpostavljena tudi številnim novim poslovnim in pravnim tveganjem, katerih obvladovanje pa se razvija v skladu z razvojem finančnih zavarovanj. S sklenjenim finančnim zavarovanjem podjetje pridobi zagotovilo za plačilo in si tako zagotovi možnost večjega obseg poslovanja in višjo stopnjo likvidnosti.
Keywords: Terjatve, finančna zavarovanja, zavarovanja terjatev, vrednostni papirji, zastavitev delnic.
Published: 17.11.2020; Views: 125; Downloads: 31
.pdf Full text (651,91 KB)

3.
Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja
Neža Peternelj, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Published: 09.04.2019; Views: 735; Downloads: 149
.pdf Full text (700,76 KB)

4.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Keywords: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Published: 21.12.2018; Views: 2432; Downloads: 363
.pdf Full text (1,45 MB)

5.
Maksimalna hipoteka - primerjava ureditve v slovenskem in avstrijskem pravu
Mitja Jamšek, 2018, master's thesis

Abstract: Hipoteka in maksimalna hipoteka sta pravna instituta civilnega prava, ki imata zaradi svoje narave velik vpliv na gospodarstvo in posledično na delovanje države ter življenje posameznikov. Slovenija je zelo majhna in relativno mlada država, ki svoj pravni red kreira po vzoru večjih in starejših evropskih držav s kontinentalnim pravom, ki imajo več izkušenj z določenimi pravnimi problemi in njihovo ureditvijo. Slovenski zakonodajni organi so večino zakonov povzeli ali prevzeli od svojih germanskih kolegov. Takšno početje ima tako dobre, kakor tudi slabe posledice. Pozitivna posledica takšnega načina dela je, da se v slovenski pravni red prenašajo določbe, ki so že preverjene, saj so se v izvornih državah izkazale za učinkovite. Negativno posledico pa je moč zaznati v primerih, ko slovenski zakonodajalci prepišejo določbe iz tujih zakonov in ne upoštevajo celotnega konteksta teh določb ali pa jih ne prilagodijo na specifike slovenske pravne ureditve ter potrebe prakse. Pri raziskovanju in primerjavi slovenskega ter avstrijskega prava sem ugotovil, da maksimalna hipoteka v slovenskem pravu ni dovolj natančno urejena, predvsem je premalo fleksibilna. Maksimalna hipoteka se največkrat uporablja za zavarovanje gospodarskih kreditov in ima zato velik vpliv na trgovino in razvoj gospodarstva. Prav ta togost pravnega instituta maksimalne hipoteke, ki se kaže predvsem v zvezi z njenim prenašanjem med strankami, močno ovira trgovino in gospodarstvo. Zato menim, da bi morali slovenski zakonodajalci, v dobro razvoja slovenskega gospodarstva in posledično razvoja Slovenije, izboljšati zakonsko ureditev maksimalne hipoteke. Maksimalno hipoteko bi bilo potrebno urediti tako, da bi bila lažje prenosljiva in potrebno bi bilo omogočiti konverzijo ter delno konverzijo maksimalne hipoteke v klasično.
Keywords: civilno pravo, stvarno pravo, akcesornost, terjatev, zastavna pravica, zemljiška knjiga, nepremičnina.
Published: 12.10.2018; Views: 485; Downloads: 86
.pdf Full text (1,34 MB)

6.
Globalni odstop terjatev v zavarovanje
Urška Cmok, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija), kot eni izmed tipičnih oblik fiduciarnih zavarovanj, obstajajo nevarnosti, ki lahko oslabijo fiduciarjev varovalni položaj. Ena takšnih nevarnosti je plačilna nesposobnost dolžnika odstopljene terjatve. Tudi odstop več obstoječih terjatev v okviru fiduciarne cesije pogosto ne bo zadoščalo za zavarovanje, zato se je v nemški pravni praksi razvila posebna oblika fiduciarne cesije imenovana globalna cesija (Globalzession), kjer ima precejšen gospodarski pomen, saj se uporablja predvsem pri bančnem kreditiranju. Za razliko od fiduciarne cesije, se pri globalni fiduciarni cesiji v zavarovanje odstopijo vse obstoječe kot tudi bodoče terjatve. Je pretežno anticipirana cesija, saj pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Njen razpoznavni znak je kriterij določljivosti terjatev, saj bodočih terjatev ni mogoče natančno individualizirati. Zanje zadostuje, da so določene v času njihovega nastanka oziroma ob prehodu na fiduciarja. Globalna fiduciarna cesija mora biti v skladu z običaji v pravnem prometu in ne sme ustvarjati položaja neutemeljenega zavarovanja. Globalni odstop terjatev v zavarovanje oziroma globalna fiduciarna cesija je posebna oblika odstopa terjatev v zavarovanje, zato bodo v uvodu za lažje razumevanje najprej predstavljene splošne značilnosti fiduciarnih zavarovanj in odstopa terjatve v zavarovanje. V nadaljevanju sledi osrednji del diplomskega dela, in sicer podrobnejša opredelitev globalne fiduciarne cesije, njenega razpoznavnega znaka, ki je kriterij določljivosti. Razlagi odstopa bodočih terjatev je namenjeno posebno poglavje o anticipirani fiduciarni cesiji, ki se dotika tudi vprašanja pobota bodočih terjatev in večkratnega odstopa iste terjatev. Poleg globalne cesije pravo pozna tudi druge oblike zavarovanja, ki jim je skupen odstop bodočih terjatev. To sta factoring in podaljšani pridržek lastninske pravice. Ker med takšnimi oblikami zavarovanja pogosto prihaja do konfliktov, je poglavje namenjeno razmerju med globalno cesijo in temi oblikami zavarovanj. Na koncu sledi končno poglavje, v katerem je podrobnejša razlaga fiduciarnih zavarovanj v postopku insolventnosti in izvršbe glede zunajsodne uveljavitve ločitvene pravice, izpodbojnosti anticipiranih fiduciarnih cesij in pravne posledice začetka stečaja ter prisilne poravnave na fiduciarne odstope skupaj s sodno prakso
Keywords: globalna fiduciarna cesija, odstop terjatev v zavarovanje, anticipirana fiduciarna cesija
Published: 21.09.2018; Views: 1427; Downloads: 267
.pdf Full text (248,90 KB)

7.
8.
Upravljanje terjatev in kreditnih tveganj v skupini podjetij BSH Hišni Aparati
Milanka Đukić, 2018, master's thesis

Abstract: Obstoj podjetja je pogojen z njegovo finančno stabilnostjo. Eden izmed pogojev za zagotavljanje stabilnosti je vsekakor ustrezno upravljanje s terjatvami. Kako bo podjetje upravljalo s terjatvami – bodisi terjatvami do kupcev bodisi do dobaviteljev – je odvisno od tega, kako jasno opredeljeno kreditno politiko in vizijo ima. Tu imajo pomembno vlogo managerji, predvsem v finančnem managementu. Ti pridobijo in ustrezno interpretirajo vse podatke, ki so koristni za poslovanje oziroma razvoj podjetja. Za učinkovito obvladovanje terjatev do kupcev je za podjetja zelo pomembno, da poznajo kupca ali pridobijo informacije o njem. To pomeni, da morajo poznati njegovo boniteto, pretekle izkušnje s poslovanjem (lahko tudi izkušnje drugih podjetij) ter njegove poslovne navade. Le na podlagi teh ugotovitev lahko podjetja izdelajo ustrezno kreditno politiko. V magistrskem delu bomo širše raziskali pojem kreditnih tveganj, katerih del so terjatve do kupcev. Prikazali bomo vrste kreditnih politik oziroma kako se podjetja soočajo s kreditnim tveganjem ter kako se pred njim zavarujejo. Delo temelji na konkretnem primeru upravljanja terjatev do kupcev in kreditnih tveganj v koncernu BSH. Predmet raziskave je presoja upravljanja terjatev do kupcev na primeru podjetij BSH v Sloveniji, Romuniji in Nemčiji.
Keywords: Kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje terjatev, instrumenti zavarovanja, podjetja, terjatve do kupcev
Published: 09.03.2018; Views: 635; Downloads: 6
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Ekonomski in pravni vidiki factoringa s sodno prakso sodišč Republike Slovenije
Aleksandar Kokerić, 2017, master's thesis

Abstract: Factoring predstavlja aktualni gospodarski instrument oziroma finančno pravni posel sodobnega časa, ki omogoča zunanje financiranje gospodarskih subjektov. Izboljšuje likvidnost subjekta in vpliva na optimizacijo poslovanja. V pravnem kontekstu factoring predstavlja kompleksno obliko pogodbe, sestavljeno iz več različnih pravnih institutov. Slednji kot normativno urejeni ali normativno ne urejeni, med seboj ne ustvarjajo nove homogene celote, temveč ohranjajo svoje temeljne lastnosti, ki kot posamezna pravila urejajo pogodbo o factoringu in razmerja med strankami. Ta pravila imajo le instrumentalni značaj za doseganje temeljnega cilja pogodbe, pa se pod njih ne more subsumirati samostojne pogodbe o factoringu. Za slednjo je precej pomemben namen in interes strank, ki pogodbo oblikujeta in jo konkretizirata v pravnem prometu. Bistvo factoringa predstavljajo funkcije financiranja in funkcije del credere jamstva, od katerih je odvisna sama pojavna oblika factoring posla in obveznosti strank, ki izvirajo iz tega. Nepreciznost in nepopolnost regulacije factoringa v pravnem redu R. Slovenije, še vedno predstavljata omejevalni faktor za nadaljnjo rast in razvoj tega instituta, čeprav je ta mogoč in dopusten. Ali bo regulacija sledila ustvarjanjem novih določb v že obstoječe zakone in definiranjem factoringa kot nominatne pogodbe ali ustvarjanjem novega, posebnega zakona kot lex specialis, ki bi celovito uredil pravni posel in odklonil vse dvome, je vprašanje nadaljnjih potreb prakse in odločitve zakonodajalca. Prizadevanje mednarodnih organizacij za ponujene rešitve in določanje okvirjev factoringa skozi konvencije UNIDROIT IN UNCITRAL ter splošne pogoje poslovanja FCI predstavljajo pomemben rezultat na področju unifikacije pravil mednarodnega factoringa in mednarodnega gospodarskega prava kot celote. Normativna nedoločljivost factoringa ne vpliva na dejstvo, da je slednji v praksi zelo uveljavljen in standardiziran kot samostojni pravni posel.
Keywords: Factoring, odkup terjatev, financiranje, cesija, mešana pogodba, UNIDROIT, UNCITRAL, FCI.
Published: 21.12.2017; Views: 584; Downloads: 114
.pdf Full text (1,16 MB)

10.
Predhodne odredbe
Maja Zelenko, 2017, master's thesis

Abstract: Upniki, ki imajo z odločbo zagotovljeno denarno terjatev zoper dolžnika, vendar ta še ni izvršljiva, se velikokrat znajdejo pred dilemo, ali bodo lahko svojo denarno terjatev od dolžnika sploh kdaj izterjali. Da bi upnikom omogočil opravo bodoče izvršbe, je zakonodajalec v Zakonu o izvršbi in zavarovanju predvidel institut predhodne odredbe, ki ga obravnava to magistrsko delo. Predhodne odredbe so začasna in časovno omejena oblika zavarovanja denarnih terjatev, s katerimi se opravijo posamezna izvršilna dejanja, še preden je mogoča prava izvršba. Njihov namen ni prodaja stvari, temveč upniku zagotoviti zavarovanje njegovega vrstnega reda pri bodoči prodaji stvari. V prvem delu magistrsko delo celovito predstavi institut zavarovanja denarnih terjatev s predhodnimi odredbami. Pozornost je posvečena predstavitvi posebne oblike tega instituta, to je zavarovanja še ne zapadlih občasnih dajatev s prehodno odredbo ter njegova primerjava z izvršbo še ne zapadlih občasnih dajatev. Iz primerjave je razvidno, da je v praksi za upnika najugodnejše, da kumulira ta dva medsebojno neodvisna pravna instituta. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi vpliva postopkov zaradi insolventnosti na postopek zavarovanja denarne terjatve s predhodno odredbo. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in posledično v enoten trg Evropske unije, kjer se ljudje, blago, storitve in denar gibljejo brez omejitev, je upnikom povzročila nemalo težav. Predvsem tistim, katerih dolžniki so svoja denarna sredstva, ki so jih imeli na bančnem računu v Sloveniji, na hitro prenesli na bančni račun v drugi državi članici Evropske unije, in to še preden je upnik uspel z zavarovanjem ali izvršbo poseči na njihov bančni račun v Sloveniji. Da bi na ravni Evropske unije omejili oškodovanja upnikov zaradi prenašanja dolžnikovih denarnih sredstev med bančnimi računi odprtimi v različnih državah članicah, je bil sprejet poseben institut zavarovanja, tako imenovani evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki bo predstavljen v tretjem delu magistrskega dela.
Keywords: postopek zavarovanja denarnih terjatev, občasne dajatve, preživninske terjatve, postopek zaradi insolventnosti, evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Published: 05.12.2017; Views: 944; Downloads: 129
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica