1. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Keywords: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19 Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (649,74 KB) |
2. Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapijeLea Verdnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Mehanska ventilacija je ključna za reševanje življenj pacientov v enotah intenzivne terapije (EIT), vendar pogosto povzroča pomembne psihološke in telesne obremenitve. Celovito razumevanje pacientovih izkušenj je bistveno za izboljšanje njihovega počutja in izidov zdravljenja.
Metode: Za raziskavo smo uporabili deskriptivno metodo za opis značilnosti in rezultatov raziskav ter metode kompilacije, komparacije in sinteze za povzemanje, primerjavo in povezovanje ključnih ugotovitev. V analizo so bile vključene raziskave objavljene med letoma 2014 in 2024. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah SAGE, PubMed in Wiley Online Library ter z ročnim iskanjem. Razvrstili smo jih po hierarhiji dokazov ter z vsebinsko analizo identificirali in kategorizirali glavne teme in podkategorije.
Rezultati: Pacienti na mehanski ventilaciji pogosto doživljajo občutke tesnobe, strahu in nemoči, kar jim dodatno poslabša nezmožnost komunikacije. Empatično zdravstveno osebje in uporaba komunikacijskih pripomočkov prispevata k izboljšanju njihovega počutja. Med pogostimi fizičnimi težavami so bolečina, občutek zadušitve in omejena mobilnost. Raven in trajanje sedacije močno vplivata na psihološko stanje pacientov; prekomerna ali nezadostna sedacija pogosto vodita v negativne posledice.
Razprava in zaključek: Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji poudarjajo potrebo po personaliziranem pristopu v oskrbi, ki vključuje izboljšanje komunikacije, optimalno upravljanje sedacije ter vključitev svojcev. Zmanjšanje stresa in nelagodja lahko pomembno izboljša psihofizično stanje pacientov ter pospeši njihovo okrevanje. Pomembno je razvijati celostne pristope, ki se osredotočajo na čustvene in telesne potrebe pacientov poleg tehnološke podpore. Keywords: pacientove izkušnje, mehanska ventilacija, intubacija, intenzivna terapija Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,18 MB) |
3. Predšolski otroci in njihov odnos do živali : diplomsko deloUrška Režen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Predšolski otroci in njihov odnos do živali je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve strokovne literature o splošnem pomenu, ki ga imajo živali na razvoj otroka – tako pozitivne kot negativne – ter podrobneje predstavili vpliv živali na otrokov čustveni in socialni razvoj. V nadaljevanju smo opisali dejavnike, ki vplivajo na odnos otroka do živali, kot so predsodki, strah, navezanost, agresivnost, smrt ter vlogo odraslih pri razvijanju odnosa. Na koncu smo povzeli pomen živali v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter predstavili terapijo s pomočjo živali in njene pozitivne učinke. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu predšolskega otroka do živali, vključno z njihovimi odzivi na živali, skrbjo zanje, strahovi, agresivnim vedenjem, izgubo živali ter vplivom prisotnosti živali v vrtcu. Prav tako nas je zanimalo, kako se razlikuje odnos do živali glede na spol in starost otroka. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali starši predšolskih otrok. Po zaključku ankete smo rezultate obdelali s statističnim programom SPSS ter jih interpretirali. Rezultati so pokazali, da imajo otroci radi živali, se na bližino živali pozitivno odzovejo, sodelujejo pri skrbi za žival, do njih ne kažejo agresivnega vedenja ter pri večini otrok žival še ni bila prisotna v vrtcu. Keywords: predšolski otrok, žival, čustveni razvoj, socialni razvoj, terapija s pomočjo živali Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,09 MB) |
4. Pomen uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanjuInes Janel, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronična venska insuficienca je klinično opredeljena kot skupek znakov in simptomov, ki so vzrok in posledica dlje časa trajajočega povečanega krvnega tlaka v venah spodnjih udov. Ključno je pravočasno ukrepanje z redno uporabo kompresijske terapije. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregledane literature raziskati pomen uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanju.
Metode: Pregledali smo strokovno in znanstveno literaturo s področja pomena uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanju. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate (EBSCOhost) in Sage Journal. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek iskanja, uporabili smo deskriptivno metodo dela.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da so pozitivni učinki kompresijske terapije možni le, če se ta izvaja dosledno. Pripomore k zmanjšanju simptomov in izboljšuje kakovost življenja. Izziv pri doseganju optimalnih rezultatov pri dosledni rabi terapije predstavlja predvsem doslednost pri upoštevanju navodil in pravilna uporaba predpisane kompresijske terapije.
Razprava in Zaključek: Kronična venska bolezen predstavlja vse večjo skrb zaradi naraščajočih trendov dolge življenjske dobe, zato je pravočasno ukrepanje ključnega pomena. Kompresijska terapija je učinkovita pri zdravljenju KVI, vendar je informiranost okrnjena, kar nakazuje na potrebo po večjem izobraževanju. Za izboljšanje doslednosti pacientov pri upoštevanju navodil in za boljše razumevanje so nujne dodatne raziskave koristi uporabe kompresijske terapije.
Keywords: kompresijska terapija, kronično vensko popuščanje, zdravljenje Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 96
Full text (1,52 MB) |
5. Vpliv ogledalne terapije na lajšanje fantomske bolečine pri pacientih po amputacijiSara Kovač, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Po amputaciji se lahko pojavi bolečina v okončini, ki je bila amputirana – gre za t. i. fantomsko bolečino. Ta vrsta bolečine ima visoko prevalenco, pacienti pa se lahko poslužujejo tako farmakološkega kot nefarmakološkega zdravljenja, h kateremu sodi tudi ogledalna terapija. Gre za ugodno in enostavno metodo lajšanja fantomske bolečine, številne raziskave pa so potrdile njeno učinkovitost.
Metode: Pri zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda pregleda in analize literature. V podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect so bili iskani strokovni članki, s pomočjo diagrama PRISMA pa je prikazan potek izbora strokovne literature, za prikaz moči, zanesljivosti in relavantnosti raziskav pa je uporabljena hierarhija dokazov.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 raziskav, ki so v večini primerov potrdile učinek ogledalne terapije na zmanjšanje fantomske bolečine pri pacientih po amputaciji, vendar pa so se avtorji strinjali glede pomanjkanja kakovostnih raziskav na tem področju.
Razprava in zaključek: Ogledalna terapija se je izkazala za učinkovito alternativno zdravljenje fantomske bolečine.Za učinkovite rezultate jo je potrebno redno izvajati. Izvaja se jo lahko v kombinaciji z drugimi alternativni metodami, še bolj učinkovita od samostojnega izvajanja ogledalne terapije pa je kombinacija s taktilno stimulacijo. Keywords: amputacija, fantomska bolečina, ogledalna terapija Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (625,62 KB) |
6. Vpliv elektrokonvulzivne terapije na zdravstveno stanje pri pacientu s shizofrenijoTjaša Rožič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Elektrokonvulzivna terapija (EKT) je že vrsto let del zdravljenja shizofrenije, njena uporaba pa je pogosto zavita v polemike in razprave. Kljub nenehnim polemikam je precejšen delež pacientov s shizofrenijo prestal EKT, pogosto kot zadnjo možnost, potem ko drugo zdravljenje ni prineslo ustreznega lajšanja simptomov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako EKT vpliva na zdravstveno stanje pri pacientu s shizofrenijo.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja elektrokonvulzivne terapije in njenega vpliva na zdravstveno stanje pri pacientih s shizofrenijo. Uporabili smo opisno metodo dela in metodo pregleda literature. Za iskanje literature glede zastavljenega raziskovalnega vprašanja smo podatke poiskali v mednarodnih bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Web ob Science. Pri pregledu in analizi znanstvene literature smo sledili smernicam PRISMA. Izvedli smo narativno sintezo vsebine.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem znanstvenih člankov. Ugotovili smo, da ima na splošno EKT pozitiven vpliv na paciente s shizofrenijo in na njihovo kognicijo ter splošno delovanje.
Razprava in zaključek: O EKT za zdravljenje shizofrenije potekajo razprave, pri čemer zagovorniki navajajo učinkovitost pri primerih, ki so odporni na zdravljenje, kritiki pa izpostavljajo etične pomisleke. EKT je zadnja možnost za nekatere paciente, ki se ne odzivajo na zdravljenje, njena uporaba pa zahteva individualne odločitve glede na pacientove potrebe in želje.
Uvod: Elektrokonvulzivna terapija (EKT) je že vrsto let del zdravljenja shizofrenije, njena uporaba pa je pogosto zavita v polemike in razprave. Kljub nenehnim polemikam je precejšen delež pacientov s shizofrenijo prestal EKT, pogosto kot zadnjo možnost, potem ko drugo zdravljenje ni prineslo ustreznega lajšanja simptomov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako EKT vpliva na zdravstveno stanje pri pacientu s shizofrenijo.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja elektrokonvulzivne terapije in njenega vpliva na zdravstveno stanje pri pacientih s shizofrenijo. Uporabili smo opisno metodo dela in metodo pregleda literature. Za iskanje literature glede zastavljenega raziskovalnega vprašanja smo podatke poiskali v mednarodnih bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Web ob Science. Pri pregledu in analizi znanstvene literature smo sledili smernicam PRISMA. Izvedli smo narativno sintezo vsebine.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem znanstvenih člankov. Ugotovili smo, da ima na splošno EKT pozitiven vpliv na paciente s shizofrenijo in na njihovo kognicijo ter splošno delovanje.
Razprava in zaključek: O EKT za zdravljenje shizofrenije potekajo razprave, pri čemer zagovorniki navajajo učinkovitost pri primerih, ki so odporni na zdravljenje, kritiki pa izpostavljajo etične pomisleke. EKT je zadnja možnost za nekatere paciente, ki se ne odzivajo na zdravljenje, njena uporaba pa zahteva individualne odločitve glede na pacientove potrebe in želje. Keywords: elektrokonvulzivna terapija, zdravstveno stanje, shizofrenija Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,34 MB) |
7. Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje odraslega bolnika z rakomViktorija Gril, 2024, undergraduate thesis Abstract: Bolniki z rakom pogosto trpijo zaradi tesnobe in depresije. Za lajšanje le-teh se lahko kot nefarmakološka metoda uporablja glasbena terapija. Uporaba glasbe pri zdravljenju raka se lahko izvaja kot del storitev zdravstvene oskrbe. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati učinkovitost vpliva glasbene terapije na duševno zdravje odraslega bolnika z rakom.
V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela. Zaključno delo temelji na pregledu znanstvene literature; za iskanje le-te smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect Potek iskanja literature smo predstavili s PRISMA diagramom, z analizo in s sintezo zbranih podatkov pa v evalvacijski in sintezni tabeli.
V končno analizo smo vključili osem člankov. Ugotovili smo, da lahko izvajanje glasbene terapije pozitivno vpliva na duševno zdravje onkološkega bolnika. Poročano je bilo, da vpliva na zmanjšanje občutka anksioznosti, stresa, žalosti. Bolniki so se počutili bolj zadovoljni, veseli. Pri nekaterih bolnikih pa ni prišlo do izboljšanja stanja. Glasbena terapija lahko pozitivno vpliva na duševno zdravje bolnikov z rakom, je enostavna in varna metoda za zmanjšanje anksioznosti in depresije. Uporaba glasbe na podlagi dokazov je usmerjena v doseganje fizičnih, čustvenih, kognitivnih in socialnih potreb bolnikov z rakom.
Keywords: glasbena terapija, rak, mentalno zdravje, onkološki bolnik Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,35 MB) |
8. Umetnost v zaporskem okolju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLana Lasbaher, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu smo se posvetili temi zaporske umetnosti, ter s pomočjo že obstoječe literature preučili umetnost v zaporu iz več vidikov. Posvetili smo se temu, kako umetnost v različnih oblikah - vključno z vizualno umetnostjo, jezikom in tetovažami - igra ključno vlogo v vsakdanjem življenju obsojencev in kako lahko te oblike izražanja vplivajo na posameznika in skupnost znotraj zidov zapora. Skozi naše delo smo preučili umetnost kot pomembno sredstvo, še posebej v kontekstu umetnostne terapije, kjer smo ugotovili, da ima pozitiven vpliv na posameznike tako na psihološki ravni kot tudi pri vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov v organizaciji. Osredotočili smo se tudi na jezik, ki se razvije znotraj zidov in ugotovili, da gre za zelo kompleksen pojav, ki mu je zaradi nenehnega spreminjanja težko slediti. V zaporskem okolju se z jezikom poleg prenosa informacij vzpostavlja tudi identiteta posameznika in odnosi z drugimi. Ko smo govorili o umetniškem delu, smo zaključili, da gre za zelo dobro prakso, s katero lahko obsojenci izražajo svoja čustva, zmanjšajo vpliv stresorjev s katerimi se srečujejo, prav tako pa doživijo občutek ponosa na svoje delo. Tukaj se lahko spet vrnemo na umetnostno terapijo, kjer smo zajeli tudi njene učinke v smislu rehabilitacije in osebnega razvoja posameznikov. Poleg že naštetih pojmov pa smo pozornost posvetili še zaporskim tetovažam in njihovim pomenov, saj tako kot v zunanjem svetu ne predstavljajo le estetskega dodatka, ampak nosijo osebne zgodbe, nakazujejo na pripadnost skupinam in označujejo status obsojenca. Z ugotovljenim lahko zaključimo, da je umetnost v zaporih vse prej kot nezaželena, pomaga zaporskim delavcem pri identifikaciji posameznikove notranjosti, umirja stresne situacije in prispeva k boljši rehabilitaciji in reintegraciji obsojencev nazaj v družbo. Keywords: zapori, zaporska umetnost, umetnostna terapija, jezik, tetovaže, diplomske naloge Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 1; Downloads: 28
Full text (833,28 KB) |
9. Zdravljenje depresije z metodami stimulacije možganovBesarta Djinaj, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak.
Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja.
Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov. Keywords: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska
stimulacija. Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 80; Downloads: 68
Full text (967,50 KB) |
10. Kultura gozda : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmu : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmuMargareta Lešnik, 2024, master's thesis Abstract: Številne raziskave potrjujejo blagodejni učinek gozdnega ekosistema na dobro počutje in zdravje posameznika, družbe in posledično narave v širšem smislu, na čemer sloni koncept trajnostnega in regenerativnega turizma. V delu se je s kvalitativno raziskavo doživetij v gozdu in njihovo perspektivno vlogo v slovenskem turizmu ugotavljajo, v kolikšni meri so slovenske turistične organizacije odprte in naklonjene k oblikovanju novih turističnih ponudb, ki vključujejo gozdne kopeli/terapije, pri čemer je bila uporabljena interpretativna paradigma. Intervjuji so bili opravljeni s strokovnjaki gozdnega turizma, turističnimi organizacijami brez in s ponudbo gozdnih kopeli/terapij in vodniki gozdnih kopeli/terapij. Podatki so se zbirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in vzorčili po principu naključnega vzorca. Analiza je bila opravljena skozi prizmo 4E-jev izkustvene ekonomije, saj se je tako prispevalo k celostnemu razumevanju raziskovalnega področja. Ugotovljeno je bilo, da so turistične organizacije zelo naklonjene razvoju gozdnega turizma z gozdnimi kopelmi/terapijami, vendar se soočajo s pomanjkanjem kadrov, financiranja in slabšo medsebojno lokalno povezanostjo. V primeru preoblikovanja gozda in njegovih aktivnosti kot naravnega vira v turistični produkt pa je nujno potrebna poenotena terminologija, sistematizacija in kadrovska usposobljenost. Raziskovalna naloga je korak bližje k predstavitvi koncepta gozdne kopeli/terapije in poziva k razmisleku o možnostih vključevanja gozdnih kopeli/terapij na področje javnega zdravstva. Keywords: gozdni turizem, gozdna kopel/terapija, čuječnost, regenerativni turizem, izkustvena ekonomija doživetij Published in DKUM: 15.07.2024; Views: 111; Downloads: 74
Full text (5,89 MB) |