Search the digital library catalog

Abstract: Trenutno se na delovnem trgu prepletajo štiri generacije, ki se med seboj razlikujejo, kar vodjam predstavlja številne izzive. Pomembno je, da vodje poznajo svoje zaposlene in prepoznajo razlike med njimi, saj lahko le tako učinkovito pristopijo k posamezni generaciji in posledično prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju svoje organizacije. V zadnjih nekaj letih je prav generacija Z tista, ki potrebuje večje prilagoditve na delovnem mestu, predvsem na področju motiviranja in komuniciranja. Ta nova generacija je odraščala v digitalnem svetu, zato pričakuje preprostost in je navajena, da je vse, kar potrebuje, dosegljivo le s pritiskom na gumb. V prvem delu diplomske naloge smo raziskovali področje vodenja, v okviru katerega smo predstavili različne stile in teorije vodenja ter pomen motivacije in komunikacije pri vodenju. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili na generacije in njihove značilnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšen stil bi bil najprimernejši za vodenje generacije Z. V empiričnem delu naloge smo naredili raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kako vodje najučinkoviteje pristopijo k vodenju generacije Z. Izvedli smo intervjuje z vodstvenimi kadri, vprašanja pa so se nanašala na stile vodenja, ki jih vodje uporabljajo, kadar vodijo generacijo Z, motivacijo in komunikacijo. Pridobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da se vodje zavedajo medgeneracijskih razlik na delovnem mestu, vendar pa se v praksi kažejo težave pri implementaciji takšnih stilov vodenja, ki bi generaciji Z najbolj ustrezali. Analiza je pokazala, da je v praksi pri delu z generacijo Z še zmeraj najbolj razširjen avtokratski pristop, sodobnejši stili vodenja, ki jih literatura navaja kot najučinkovitejše pri delu s pripadniki generacije Z, pa v praksi še niso široko sprejeti. S pomočjo analize smo kot najpomembnejše motivatorje za to generacijo opredelili denar in denarne nagrade ter hitro napredovanje na delovnem mestu. Vodje se pri načinu komuniciranja generaciji Z prilagajajo, kadar gre za posredno komunikacijo, saj pri tej uporabljajo socialna omrežja. Kadar morajo vodje tej generaciji podati navodila in opredeliti svoja pričakovanja pa uporabijo formalno komunikacijo.
Keywords: vodenje, izzivi, generacije, generacija Z, stili vodenja, teorije vodenja
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,16 MB)

Abstract: Na uspehe podjetja in želene cilje pripomorejo vodje in njihovi stili vodenja. Že samo vodenje ključno pripomore k opravljanju nalog in razporediti dela v podjetju. Zaposleni od vodje pridobijo tovrstne informacije, o načinu dela, izvedbi, organizaciji ipd. Uspešni vodje pripomorejo k dobremu počutju zaposlenega v podjetju, sodelujejo, komunicirajo in so strpni do svojih zaposlenih. Zaposlene tako ustrezno motivirajo in jim omogočajo možnost osebne rasti in napredovanja. So aktivi na vseh področjih in delujejo v prid podjetja ter zaposlenega. Z izbiro stila vodenja ključno pripomoremo k številnim procesom ter, k uspešnosti podjetja. Da pa bi zaposleni v podjetju delo kvalitetno in učinkovito opravljali jih morajo vodje ustrezno motivirati in z njimi komunicirati. Motivacija se v podjetju konstanto ponavlja in navsezadnje povečuje produktivnost ter moralo na delovnem mestu, hkrati pa zmanjšuje fluktacijo. Z motivacijo vzporedno poteka vodenje in komunikacija. Brez komunikacije se ljudi med seboj ne bi znali sporazumevati in izvrševati naloge, kot jih od nas zahtevajo nadrejeni. Pri komunikaciji poteka proces prenosa sporočil med dvema osebama (pošiljatelj, prejemnik). Kadar je komunikacija učinkovita, bosta obe osebi sporočilo zaznali in se nanj dosledno odzvali. Lahko se pa zgodi, da pride do šuma v komunikaciji, oziroma ovire, kjer se sporočilo ne posreduje v takšni obliki kot bi pošiljatelj to želel. Vodje z svojim načinom komuniciranja ogromno pripomorejo k dobremu ali slabemu počutju v podjetju. Svojim podrejenim morajo podati mnoge napotke, naloge, jih znati spoštovati in poslušati, tako, da bodo zaposleni imeli občutek, da so v podjetju pomembni. Z ustrezno komunikacijo lahko vplivamo tudi na samo motivacijo in naloge, ki se morajo opraviti. Dobra komunikacija je tako rekoč ključ do uspešnega podjetja. Če povzamemo, se vodenje, motivacija in komunikacija prekrivajo ena z drugim. Pomembno je, da vodja pozna cilje organizacije in stoji za svojimi stališči pri opravljanju nalog. Vendar se mora poistovetiti z svojimi zaposlenimi, jim znati prisluhniti, jih spoštovati ter dati občutek pomembnosti. Z dobrim nagrajevanjem pa tako še dodatno pripomorejo k »zvestobi« zaposlenih in kakovostni izvedbi končnih nalog. V diplomski nalogi smo na začetku predstavili pojme o vodenju, motivaciji in komunikaciji ter jih na kratko opisali. V raziskovalnem delu, bomo povzeli anketo zaposlenih in intervju vodje v izbranem podjetju. Zaključili bomo z povzetkom in potrdili ali ovrgli naše hipoteze.
Keywords: vodenje, stil vodenja, motivacija, motivacijske teorije, komunikacija
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 557; Downloads: 139
Full text (1,54 MB)

Abstract: Vodje morajo poznati svoje zaposlene in njihove potrebe, da lahko zagotavljajo najvišjo učinkovitost pri izvajanju vodstvenih nalog. Generacije so si med seboj zelo različne po vrednotah, ciljih in načinih dela, zato je nujno potrebno za vodjo, da pozna lastnosti posameznih generacij. Generacija Z se od prejšnjih generacij še toliko bolj razlikuje, saj so tako imenovani »otroci tehnologije«. Le ti so s tehnologijo odraščali in doživeli že kar nekaj večjih tehnoloških trendov (npr. razvoj pametnih telefonov in tabličnih računalnikov), ki so bistveno spremenili vsakdanje življenje, šolske sisteme in predvsem poslovni svet. V prvem delu diplomske naloge smo raziskali področje vodenja, v katerem smo opredelili področja vodenja, predstavili karakteristike uspešnega vodje in navedli različne teorije vodenja. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti posameznih generacij ter strategijo za vodenje generacije Z. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, pa smo opravili raziskavo o vodenju generacije Z. Izdelali smo anketo, katere vprašanja se navezujejo na iskanje zaposlitve, željenem načinu vodenja in komuniciranja ter motivacijskih dejavnikov za generacijo Z. Anketo smo izvedli med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Rezultate smo med seboj primerjali in iskali razlike ter podobnosti med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Ugotovili smo, da med državama ne prihaja do večjih razlik. Večina zaznanih razlik se nanaša predvsem na nagrajevanje v številu dela prostih dni in količini dopusta. Za španske anketirance so tako ob iskanju dela, kot za motivacijo na delovnem mestu, pomembni dela prosti dnevi, medtem ko pri slovenskih anketirancih izstopa predvsem višina plače in denarne nagrade, kot tudi možnosti napredovanja. Navedene razkorake lahko pripišemo kulturnim razlikam med državama, saj je Španija znana po lagodnejšem in počasnejšem življenju, medtem pa v Sloveniji ljudje dajejo poudarek na uspeh in kariero.
Keywords: vodenje, generacije, teorije vodenja, stili vodenja, generacija Z
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 828; Downloads: 309
Full text (1,01 MB)

Abstract: V teoriji je mogoče najti veliko različnih stilov vodenja, kdaj je izbira katerega izmed njih primerna, ter kako in na kakšen način uspešno motivirati svoje zaposlene. Poznamo veliko različnih stilov vodenja kot tudi motivacijskih teorij, ki pa jih je veliko težje prenesti v prakso. Kadar vodimo veliko podjetje in/ali veliko skupino ljudi, je težko najti en, univerzalen način, ki bo uspešen pri vseh. Ker pa je za uspešnost in konkurečnost na trgu, ki je vedno bolj nasičen s konkurenco, potrebno imeti zadovoljne in visoko motivirane zaposlene, se vedno več vodij in managerjev sooča s problemom, kako naj jim to uspe. Med seboj smo si vsi različni, ženejo nas drugačni cilji in motivi. Na trgu delovne sile se prepletajo različne generacije zaposlenih oseb oziroma oseb, ki zaposlitev iščejo. Ne glede na to, da smo si med seboj vsi različni, pa je pripadnikom določenih generacij mogoče pripisati določene značilnosti, prioritete, želje in dejavnike, ki jih motivirajo. Cilj diplomskega projekta je ugotoviti, kateri so glavni dejavniki za uspešno vodenje in motiviranje nove generacije na trgu delovne sile in kako naj se vodje in managerji s tem uspešno spopadejo. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, teortičen in emipiričen del. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo najprej predstavili stile vodenja in v teoriji povedali, kdaj je katerega izmed njih smiselno izbrati, kateri so dejavniki, ki na izbor vplivajo in pa teoretično predstavili, kako uspešno voditi in pa kakšen pomen ima avtoriteta in moč vodje za uspešno vodenje. Predstavili smo tudi motivacijske teorije, teoretično opisali, kako uspešno motivirati zaposlene in pa zakaj je motivacija zaposlenih tako pomembna. Predstavili smo tudi razne vplive na motivavijo in pa kako sta stil vodenja in motivacija zaposlenih med seboj neposredno povezana. Pobližje smo si ogledali novo generacijo delovne sile, generacijo Y in generacijo Z, kaj pričakujejo, želijo od delovnega mesta in kakšne so njihove prioritete na delovnem mestu. V empiričnem delu pa smo izvedli terensko raziskavo in nato pridobljene rezultate tudi analizirali in jih primerjali z že obstoječo študijo, ki je bila opravljena v Kanadi. Na podlagi pridobljenih podatkov smo tudi podali predloge za prakso.
Keywords: vodenje, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, nove generacije na trgu delovne sile, generacija Y, generacija Z
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1040; Downloads: 148
Full text (1,42 MB)

Abstract: Vodenje in biti vodja sta široka pojma, vodjo potrebuje vsako podjetje, saj brez njega ne more obstajati. Vsakega vodjo oblikujejo različni dejavniki in njegove lastnosti, zato pogosto slišimo o avtoriteti in moči vodje. Vodja je oseba, ki ji sledijo podrejeni, in prav od nje je pomembno odvisno, kako uspešno bo podjetje. Na svoje ''sledilce'' oziroma podrejene vpliva, jih usmerja in motivira in večinoma prav zaradi vodje podjetje raste ali v nasprotnem primeru propade. Vodja mora biti oseba, ki ji bodo ljudje z veseljem sledili, brez občutka, da to delajo samo za podjetje, ampak da imajo tudi sami korist. Leta preučevanja vodenja so prinesla kar nekaj teorij o lastnostih dobrega vodje in ali naj bodo ti za uspešnost podjetja usmerjeni na posameznike ali na delo v organizaciji. Izpostaviti velja, da so raziskovalci po letih preučevanj na tem področju ugotovili, da prav situacija določa primeren stil vodenja. Diplomsko delo vsebuje teoretični del o vodenju, teorijo o avtoriteti in moči, ki jo vodja poseduje. V diplomskem projektu smo skušali razložiti te pojme in jih povezati v smiselno celoto. Raziskali smo teorijo, nato pa smo ugotovili, da se v literaturi ne piše toliko o avtoriteti in moči vodje, zato smo izvedi še anketo, s katero smo to teorijo nadgradili in lažje prišli do zaključka. Terenska raziskava zajema raziskovalni del diplomskega projekta. Nanaša se na podrejene, ki so ocenjevali delo svojega vodje, in na njihove vodje, ki so ocenjevali lastno delo. Temeljna ugotovitev je, da zaposleni in vodje v splošnem vodenje in avtoriteto dojemajo na podoben način. Izjema so določene trditve, s katerimi lahko ugotovimo, da so največje razlike v dojemanju vodenja na strani vodij in njihovih podrejenih povezane s tem, ali vodja dejansko obravnava vse sodelavce enako, ali vodja spoštuje mnenje in počutje svojih podrejenih in ali je dovzeten za njihova mnenja. Te trditve smo tudi komentirali v raziskovalnem delu naloge. Na koncu raziskovalnega dela naloge podajamo še predloge za izboljšanje vodenja.
Keywords: vodenje, avtoriteta, moč, podrejeni, nadrejeni, teorije vodenja
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 1352; Downloads: 189
Full text (551,64 KB)