| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vloga in pomen avtoritete ter moči za vodjo
Anja Krneta, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje in biti vodja sta široka pojma, vodjo potrebuje vsako podjetje, saj brez njega ne more obstajati. Vsakega vodjo oblikujejo različni dejavniki in njegove lastnosti, zato pogosto slišimo o avtoriteti in moči vodje. Vodja je oseba, ki ji sledijo podrejeni, in prav od nje je pomembno odvisno, kako uspešno bo podjetje. Na svoje ''sledilce'' oziroma podrejene vpliva, jih usmerja in motivira in večinoma prav zaradi vodje podjetje raste ali v nasprotnem primeru propade. Vodja mora biti oseba, ki ji bodo ljudje z veseljem sledili, brez občutka, da to delajo samo za podjetje, ampak da imajo tudi sami korist. Leta preučevanja vodenja so prinesla kar nekaj teorij o lastnostih dobrega vodje in ali naj bodo ti za uspešnost podjetja usmerjeni na posameznike ali na delo v organizaciji. Izpostaviti velja, da so raziskovalci po letih preučevanj na tem področju ugotovili, da prav situacija določa primeren stil vodenja. Diplomsko delo vsebuje teoretični del o vodenju, teorijo o avtoriteti in moči, ki jo vodja poseduje. V diplomskem projektu smo skušali razložiti te pojme in jih povezati v smiselno celoto. Raziskali smo teorijo, nato pa smo ugotovili, da se v literaturi ne piše toliko o avtoriteti in moči vodje, zato smo izvedi še anketo, s katero smo to teorijo nadgradili in lažje prišli do zaključka. Terenska raziskava zajema raziskovalni del diplomskega projekta. Nanaša se na podrejene, ki so ocenjevali delo svojega vodje, in na njihove vodje, ki so ocenjevali lastno delo. Temeljna ugotovitev je, da zaposleni in vodje v splošnem vodenje in avtoriteto dojemajo na podoben način. Izjema so določene trditve, s katerimi lahko ugotovimo, da so največje razlike v dojemanju vodenja na strani vodij in njihovih podrejenih povezane s tem, ali vodja dejansko obravnava vse sodelavce enako, ali vodja spoštuje mnenje in počutje svojih podrejenih in ali je dovzeten za njihova mnenja. Te trditve smo tudi komentirali v raziskovalnem delu naloge. Na koncu raziskovalnega dela naloge podajamo še predloge za izboljšanje vodenja.
Keywords: vodenje, avtoriteta, moč, podrejeni, nadrejeni, teorije vodenja
Published: 28.10.2019; Views: 396; Downloads: 70
.pdf Full text (551,64 KB)

2.
Izboljšanje vodenja v podjetju
Sara Hren, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Področje vodenja je v zadnjem desetletju eno izmed najbolj raziskovanih in preučevanih področij managementa, kljub temu pa raziskovalci še vedno niso našli enotnega modela za vodenje zaposlenih. Vodenje na kratko pomeni sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja zaposlenih k doseganju želenih ciljev. Uspešnost vodenja je odvisna od vodje in njegovih značilnosti, k uspešnosti pa pripomore tudi ustrezno izbran stil vodenja. Čez leta so se oblikovale različne teorije oziroma modeli vodenja. Raziskovalci so na začetku preučevali vodenje glede na lastnosti vodje, kjer je bil prevelik poudarek na osebnostnih in telesnih značilnostih vodij. Za tem so raziskovalci začeli raziskovanje vedenjskih lastnosti vodij ter ugotovili, da so nekateri usmerjeni k zaposlenim, drugi pa k delu in doseganju ciljev. Ker vedenjske teorije niso popolnoma zadovoljile raziskovalcev, so po letih raziskav ugotovili, da je ključen dejavnik pri izbiri stila vodenja situacija. Tako so se oblikovale situacijske teorije vodenja, ki so jih kasneje nadgradili z drugimi novejšimi teorijami vodenja. Z raziskovanjem vodenja in teorij vodenja bomo tako v teoretičnem delu diplomskega projekta podrobneje opredelili vodenje ter izbrane teorije in stile vodenja. V sklopu vodenja so pojasnjena izhodišča za razumevanje vodenja, razlike med vodjo in managerjem, avtoriteta in moč vodje ter delegiranje. V sklopu teorij in stilov vodenja so pojasnjeni klasični stili vodenja, osebnostne teorije ter nekatere vedenjske in situacijske teorije. V raziskovalnem delu diplomskega projekta bomo s pomočjo anketnega vprašalnika poskušali ugotoviti, kakšno je trenutno stanje oziroma stil vodenja v izbranem podjetju, prav tako bomo podali tudi nekaj predlogov za prakso.
Keywords: vodenje, vodja, teorije vodenja, stili vodenja
Published: 25.10.2019; Views: 301; Downloads: 86
.pdf Full text (1,30 MB)

3.
Vodenje malega podjetja
Tomaž Orthaber, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje podjetja pomembno določa raven njegovega delovanja in tudi pričakovanih rezultatov. To še posebej velja za mala podjetja, pri katerih ima vodenje odločilno vlogo pri obstoju in razvoju. Naloga obravnava problematiko vodenja malih podjetij, na katero vplivajo značilnosti delovanja teh podjetij ter specifičnosti pri oblikovanju ter izvajanju vodenja. Zaradi svojih posebnosti se vodenje malega podjetja pomembno razlikuje od vodenja velikega podjetja. Iz celotne teorije vodenja smo v nalogi predstavili in preučili Fiedlerjev model vodenja, transformacijski model vodenja ter Crosbyjev pristop k vodenju. Teoretična spoznanja o vodenju smo nato uporabili za obravnavo slogov vodenja po Kurtu Lewinu in Rensisu Likertu ter značilnosti njihove uporabe v okolju malih podjetij. Dodatno smo primernost posameznih slogov vodenja preučili v okviru življenjskega cikla obravnavanih podjetij. V nalogi smo življenjski cikel podjetij preučili na osnovi teorije rasti in razvoja podjetij. V aplikativnem delu naloge pa smo teoretična spoznanja o vodenju povezali z dejavnostmi in procesi, ki potekajo v temeljnih fazah življenjskega cikla malih podjetij. To smo naredili tako, da smo izvedli intervju z lastnikom malega podjetja, nato pa smo povezali njegove izkušnje in prakso s teoretičnimi spoznanji v tem diplomskem delu.
Keywords: vodenje, malo podjetje, stil vodenja, teorije vodenja, življenski cikel, organizacija
Published: 28.11.2018; Views: 487; Downloads: 66
.pdf Full text (578,76 KB)

4.
Kakšnega šefa imajo slovenski delavci najraje?
Nuša Korošec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje je eden izmed pomembnih mehanizmov v organizaciji. Najpomembnejši za uspešno delovanje organizacije. Vodje morajo poskrbeti za uspešno opravljanje delovnih nalog, hkrati pa se dandanes vedno bolj poudarja, da dobre vodje poskrbijo tudi za osebnostno rast svojih podrejenih. »Uspešno podjetništvo zna iz priložnosti ustvariti vrednost.« (Turner, 2004, str. 72) Slabo vodstvo po drugi strani pelje organizacijo v propad. Delavci niso krivi za stečaje podjetij, marveč so žrtve le teh. V zadnjih desetletjih je propadlo mnogo velikih slovenskih firm (Mura, TAM, Prevent, Rog, Tomos, Tobačna Ljubljana, ipd.,...) ali pa so prešle v roke tujih investitorjev (Lek, Mercator, Droga Kolinska, Banka Koper, Aerodrom Ljubljana in še in še bi lahko naštevali). Ne bomo začeli omenjati slovenskih ustvarjalcev, ki so morali začeti svojo pot v tujini, ker jim naša država ni dovolila graditi, ali pa tujih investitorjev, ki so za razliko od slovenskih dobili dovoljenje za odprtje tovarn; ker to že spada v drugo področje. Kljub temu pa se tukaj odpira vprašanje: ali morda začenjamo verjeti, da so tuji vodje boljši od naših? Mar se delavcem pod njihovim vodstvom bolje godi? Tema je pomembna na našem območju (Sloveniji nasploh), saj je potrebno ugotoviti, kaj se da pri tem storiti. Kakšnega vodjo bi si zaposleni želeli nad sabo in kakšni vodje bi bili potrebni, da bi slovenske tovarne ponovno začele rasti in ne propadati. Z raziskovalnim delom smo ugotovili, da bi slovenski delavci svoje nadrejene ocenili z oceno dobro, kar pomeni, da stanje ni tako katastrofalno, kot bi nekateri napovedali, vendar se da še veliko izboljšati. Najslabšo oceno med kompetencami, ki smo jih preverjali, so vodje dobili za socialne kompetence. Po drugi strani si delavci od nadrejenih najbolj želijo navezovanje stikov in zmožnost samokontrole.
Keywords: vodenje, teorije vodenja, uspešnost, vodje, diplomske naloge
Published: 20.06.2018; Views: 462; Downloads: 70
.pdf Full text (1,28 MB)

5.
Vpliv stila vodenja na motivacijo zaposlenih
Gregor Štumberger, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu raziskujemo, kako stili vodenja vplivajo na motivacijo zaposlenih. V teoretičnem delu predstavljamo temeljna teoretična izhodišča o vodenju in motivaciji, lastnostih uspešnih vodij, različnih stilih vodenja, teorijah, modelih in dejavnikih, ki vplivajo na vodenje in motivacijo zaposlenih. V drugem delu naloge smo na temelju opredeljenih teoretičnih izhodišč in skladno z namenom naloge raziskovali, kako stil vodenja vpliva na motivacijo zaposlenih v telekomunikacijskem podjetju. V sodobnih razmerah delovanja velja, da je motivacija zaposlenih eden ključnih dejavnikov, ki pripomore k doseganju ciljev in uspehu podjetja. V kolikor bodo vodje z ustreznim stilom vodenja znali ustrezno motivirati svoje zaposlene, bo v podjetju stopnja zavzetosti za delo višja, zaposleni bodo svojemu delu bolj predani in ga bodo tudi bolj vestno opravljali. Zaradi pomembnosti dobrih medsebojnih odnosov znotraj podjetja, dobre komunikacije med vodji in podrejenimi, motivacije in zadovoljstva zaposlenih, se je v sodobnem času kot najustreznejši in najpogostejši uveljavil participativen stil vodenja. Kot dokazujejo rezultati naše raziskave, se tega dobro zavedajo in poslužujejo tudi vodje v izbranem telekomunikacijskem podjetju. Z raziskavo prav tako ugotavljamo, da so zaposleni na svojem delovnem mestu zadovoljni, da dobro plačilo in dober sistem nagrajevanja najbolj vplivata na motivacijo zaposlenih in da vodje dovolj motivirajo svoje zaposlene. Hkrati ugotavljamo tudi, da vodje zaposlenim pri sprejemanju odločitev ne dopuščajo toliko samostojnosti, kot bi si jo zaposleni želeli.
Keywords: vodenje, stili vodenja, teorije vodenja, motivacija, motivacijski dejavniki, zadovoljstvo zaposlenih, zaposleni.
Published: 05.09.2016; Views: 906; Downloads: 218
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
STIL VODENJA V OSNOVNI ŠOLI X
Davor Jovanovič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Uspešno vodenje je tema, ki se ji je tako v preteklosti kot tudi danes namenjalo veliko pozornosti. Pri tem so se oblikovale številne teorije vodenja, ki so nastajale tudi kot nekakšen pripomoček tistim, ki so zasedali vodstvene položaje. Kakšen naj bi bil dober vodja, katere stile vodenja in kdaj naj bi jih uporabljal pri svojem delu, so vprašanja, zelo aktualna tudi v današnjem času. Načeloma velja, da je dober vodja tisti, ki svoje zaposlene posluša, sprejema njihove predloge, z njimi sodeluje, jih motivira, vzpodbuja njihovo ustvarjalnost in samoiniciativnost, jim zaupa in jih vključuje v procese odločanja. Stil vodenja, ki ga vodja uporablja z namenom vplivati na zaposlene, da bi dosegli zastavljene cilje, je odvisen tako od njegovih osebnostnih lastnosti, značilnosti organizacije, narave dela, zaposlenih itd., v veliki meri pa tudi od situacije, ki zahteva prilagoditev stila vodenja. Ko govorimo o vodenju osnovne šole, mesto vodje prevzema ravnatelj šole. Ravnatelj kot vodja vzgojno-izobraževalne ustanove ni zgolj poslovodni organ šole, temveč tudi pedagoški vodja. Kakšen stil vodenja uporablja ravnateljica osnovne šole X, smo raziskovali v pričujoči diplomski nalogi s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene na šoli. Pri tem smo si zastavili tri hipoteze, na podlagi katerih smo ugotavljali, ali na šoli prevladuje demokratičen stil vodenja, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih s stilom vodenja in v kolikšni meri so zaposleni vključeni v procese odločanja.
Keywords: Vodenje, teorije vodenja, vodja, stil vodenja, vodenje osnovne šole.
Published: 04.07.2016; Views: 994; Downloads: 153
.pdf Full text (1,84 MB)

7.
Analiza stilov vodenja prometne operative v podjetju Ljubljanski potniški promet d.o.o.
Maša Košir, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Danes se na delovnih mestih vsakodnevno soočamo z različnimi stili vodenja, ki pa niso vsi enako učinkoviti in dovolj motivirajoči, zato je pomembno najti najučinkovitejšega in najuspešnejšega, da bi lahko delovni procesi optimalno delovali. V pričujoči diplomski nalogi, sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela, proučujemo vodenje kot proces, opredelimo razlike med vodenjem in managementom, predstavimo različne teorije o vodenju ter nekaj najpogostejših stilov vodenja. Osredotočimo se predvsem na povezanost med stilom vodenja in priljubljenostjo vodij med zaposlenimi. V empiričnem delu predstavljamo podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., ki zaposluje kar nekaj vodij z različnimi stili vodenja. Osredotočili smo se predvsem na stil vodenja dveh vodilnih v prometni operativi (ta obsega večji del podjetja), postavili štiri najverjetnejše hipoteze ter jih nato z raziskavo preverili med njunimi podrejenimi. Rezultati raziskave so pokazali, da vodji sedaj uporabljata pretežno avtokratski stil vodenja, anketiranci pa so izrazili svoje mnenje, da si želijo v enaki meri birokratskega, patriarhalni in demokratski stil vodenja, zato v nadaljevanju naloge podajamo predloge za izboljšavo obstoječega načina vodenja obeh vodilnih v prometni operativi.
Keywords: stili vodenja, teorije vodenja, management, organizacija.
Published: 07.06.2016; Views: 769; Downloads: 111
.pdf Full text (1,83 MB)

8.
STILI VODENJA IN MOTIVACIJA V SLOVENSKIH ZAVAROVALNICAH
Alen Petek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kako voditi oz. po kateri teoriji, stilu, avtorju so vprašanja katera se pojavljajo že dolgo časa. Ni pa dovolj, da smo vodje po teorijah, avtorjih, stilih, to so samo smernice, katere nam pomagajo, da lahko podrejene oz. sodelavce lažje pripeljemo do določenega cilja. Vodja mora biti v prvi vrsti oseba kateri zna poslušati, biti preudaren, marljiv delati včasih več kot podrejeni, da je plan izpolnjen. Razlika med vodji je različna, saj nekateri delujejo brez kakršne teoretične podlage drugi znova samo po teoriji. Menimo, da je sredina vedno nekje vmes. Pomeni, da moremo obvladati smernice vodenja po drugi strani pa imeti misli na pravem mestu. Delo diplomskega seminarja smo začeli z uvodom, in teoretičnim podlagami. Opisali smo vodenje, in teorije vodenje. Poudarek smo dali stilom vodenja kajti to je tudi bila glaven cilj in glavna hipoteza naloge. Raziskali smo stile vodenja in motivacijo v slovenskih zavarovalnicah. Ker tudi avtor sam aktivno deluje v zavarovalniškem poslu, se je dotaknil pet najboljših zavarovalnic na slovenskem trgu. Pri raziskavi smo se fokusirali na zavarovalnice. Tam smo raziskali po poslovnih enotah in področjih. Anketirali smo nižji, srednji in visoki management. Anketni vprašalnik smo izvajali preko spleta, kajti tako smo anketirancem omogočili, da so lahko izpolnili vprašalnik kdaj so želeli, da jih nismo motili pri opravljanju rednih nalog. Iz vprašalnika smo izvedeli glavne demografske podatke, in podatke o stilih vodenja, motivaciji in o komunikaciji. Stile vodenja smo raziskovali na podlagi klasične teorije in stila vodenja, motivacijo pa na podlagi delovne motivacije avtorja Maslowa. Na podlagi rezultatov smo določili ali obstoječ stil vodenja primeren obstoječi motivaciji, ali vodje ob izzivih komunicirajo s sodelavci in ali so na podlagi stila vodenja zadovoljni stilom vodenja. Rezultati raziskave nam je pokazala, da obstoječ stil vodenja ni povsem primeren obstoječi motivaciji, ob problemih vodje komunicirajo s sodelavci. Z ugotovljenim stilom vodenja so vodje zadovoljni s svojimi rezultati in uspehi dela. V raziskavi smo imeli postavljene 3 hipoteze. Eno smo zavrnili ostali dve pa potrdili.
Keywords: Vodenje, Stili vodenja, Teorije vodenja, Motivacija, Zavarovalnice
Published: 10.11.2015; Views: 693; Downloads: 120
.pdf Full text (1,15 MB)

9.
Teorije vodenja
Denis Rižnar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje je eno izmed najbolj preučevanih področij managementa v zadnjih desetletjih. Kljub številnim raziskavam, ki so bile opravljene raziskovalci še vedno niso našli enotnega modela, s pomočjo katerega bi vodili zaposlene v organizacijah. To nakazuje, da je vodenje izredno kompleksen in zapleten proces, ki vseskozi zahteva celega človeka oziroma vodjo. Vodenje na kratko pomeni sposobnost vodje da vpliva, vzpodbuja in usmerja sodelavce k želenim ciljem organizacije. Za uspešnost vodenja pa ni ključen samo vodja, temveč tudi zaposleni, ki jih vodi ter okolje. Dober vodja združuje sodelavce, jih spoštuje, se zna prilagajati različnim vplivom okolja in kar je najpomembneje je osredotočen na delo ter je vzor ostalim sodelavcem. Zaradi obsega dela pa mora biti vodja sposoben tudi delegirati odgovornost in naloge drugim zaposlenim. Skozi leta so se oblikovale različne teorije vodenja. Raziskovalci so tako na začetku preučevali vodenje glede na lastnosti vodje, vendar so preveč poudarjali osebnostne in telesne značilnosti vodij. Za tem so pričeli s preučevanjem vedenjskih lastnosti vodij in ugotovili, da so nekateri vodje usmerjeni na zaposlene, drugi pa na delo in doseganje rezultatov. Vedenjski modeli niso zadovoljili raziskovalcev na tem področju, zato so po letih raziskav ugotovili, da je situacija ključen dejavnik pri izbiri primernega stila vodenja. Tako so se oblikovale situacijske teorije vodenja. Kasneje so raziskovalci razvili še bolj znano transakcijsko in transformacijsko vodenje ter druge novejše teorije o vodenju. V literaturi je manjši obseg raziskav na področju dojemanja vodenja s strani vodij in njihovih podrejenih, zaradi česar smo se odločili, da bomo to področje podrobneje raziskali na primeru podjetja Hlebček d. o. o. V raziskovalnem delu seminarja smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, ali zaposleni drugače dojemajo vodenje kot njihovi nadrejeni. V ta namen smo oblikovali dva anketna vprašalnika. Z enim so zaposleni ocenjevali svojega vodjo, z drugim pa je vodja ocenjeval samega sebe. Osrednja raziskovalna hipoteza na celotnem vzorcu je bila zavrnjena, saj smo s pomočjo analize rezultatov v programu spss in t- testa dokazali, da zaposleni v podjetju Hlebček d. o. o. večinoma dojemajo vodenje na podoben način kot njihovi nadrejeni. Glede na posamezne preučevane značilnosti vodenja, pa je prišlo do pomembnih razlik v dojemanju vodenja med vodji in podrejenimi, zato smo za te značilnosti hipotezo potrdili.
Keywords: vodenje, vodja, teorije vodenja, zaposleni, organizacija
Published: 10.11.2015; Views: 3632; Downloads: 983
.pdf Full text (1,37 MB)

10.
POVEZANOST STILOV VODENJA IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO
Valerija Kotnik, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del je usmerjen v pridobivanje znanja s področja vodenja in opredelitev najodmevnejših teorij vodenja, na podlagi katerih so se kasneje v praksi razvili mnogi modeli in stili vodenja. Proučili in definirali smo zadovoljstvo in nezadovoljstvo zaposlenih. Za boljše razumevanje zadovoljstva smo predstavili najpomembnejše teorije zadovoljevanja potreb človeka in dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Vse to je pripomoglo h kvalitetnejši analizi in interpretaciji dobljenih podatkov. Na podlagi proučevane literature smo se odločili, da bosta predmet proučevanja magistrskega dela avtoritativni in participativni stil vodenja. V okviru empiričnega dela smo izvedli raziskavo na centrih za socialno delo v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 119 zaposlenih z 11 centrov za socialno delo. Iz podatkov, ki smo jih pridobili z izvedbo ankete, smo ugotovili, da na centrih za socialno delo prevladuje participativni stil vodenja, ki se izraža npr. v zanimanju vodje za predloge sodelavcev za izboljšave, pri čemer vodja tudi sam aktivno sodeluje, v tem, da gradi na osebnih odnosih, vzpodbuja skupinsko odločanje, timsko delo, ustvarjalnost in samoiniciativnost, v zagotavljanju informacij za dobro opravljanje delovnih nalog ipd. Nadalje smo potrdili, da stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, čeprav je povezanost med njima šibka. Pa vendar je zadovoljstvo zaposlenih toliko večje, če vodja uporablja participativni stil vodenja, in toliko manjše, če uporablja avtoritativni stil vodenja. Izkazalo se je tudi, da so zaposleni na splošno pri delu zelo zadovoljni, ravno tako so zelo zadovoljni z načinom vodenja svojega nadrejenega. Rezultati, ki so se nanašali na dejavnike zadovoljstva pri delu in pomembnost njihovega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, so pokazali, da na zadovoljstvo zaposlenih pri delu najpomembneje vplivajo zadovoljstvo z delom, zadovoljstvo s sodelavci, zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve, zadovoljstvo s pravočasnimi in vsebinsko ustreznimi informacijami, zadovoljstvo s svobodo in samostojnostjo pri delu itd., in da so razlike v pomembnosti vpliva posameznega dejavnika zelo majhne.
Keywords: teorije vodenja, stili vodenja, participativni in avtoritativni stil vodenja, teorije zadovoljevanja potreb, zadovoljstvo zaposlenih, nezadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva pri delu
Published: 21.05.2015; Views: 1141; Downloads: 228
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica