1. Principi modeliranja v logistiki : e-gradivo za predmetJanez Žerovnik, 2015, other educational material Keywords: definicije, Eulerjevi grafi, Hamiltonovi grafi, drevesa, barvanje grafov, algoritmi, teorija grafov, logistika, učbeniki Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 6 Full text (3,66 MB) This document has many files! More... |
2. Funkcija narečnega jezika v literarnem besediluJožica Čeh Steger, 2004, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek se ukvarja z odnosom med narečnim in knjižnim jezikom ter vlogo vzhodnoslovenskega narečnega besdišča v Kraigherjevem romanu Kontrolor Škrobar (1914), v romanu Goričanec Stanka Kocipra (1942) ter pri Vladu Žabotu v romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) in Nimfa (1999). Narečno besedišče v dialoškosti s knjižnim in drugimi jeziki soustvarja govorno raznoličje romana in se zapisuje v funkciji jezikovnega kolorita (Kraigher), varovanja in idealizacije agrarnega arhetipa (Kociper) ali le še kot neka polzavestna jezikovna arheologija (Žabot) Keywords: slovenska književnost, literarna teorija, literarna besedila, literarni jezik, dialektizem, roman Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 4 Link to full text |
3. Stališča in izkušnje zaposlenih glede informacijske varnosti pri delu od doma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSimon Senčar, 2024, undergraduate thesis Abstract: S pandemijo covid-19 so bile organizacije prisiljene v množičen in nenaden prehod na delo od doma. Ta je poudaril ključni pomen delovnih izkušenj in človeškega dejavnika pri ohranjanju informacijske varnosti. Ko se meje med osebnim in poklicnim prostorom zabrisujejo, so zaposleni soočeni z različnimi izzivi, ki segajo od ohranjanja produktivnosti do varovanja občutljivih podatkov. Čeprav je na voljo vse več literature na temo dela od doma in varnosti informacij, pa predvsem v slovenskem okolju primanjkuje raziskav, ki bi ugotavljale zaznave, izkušnje in vedenja zaposlenih. Obstoječe raziskave raziskujejo tehnične vidike zavarovanja delovnih okolij na daljavo, manj pozornosti pa posvečajo človeškim dejavnikom. S fokusom na presečišču izkušenj zaposlenih in varnosti informacij to diplomsko delo skuša zapolniti tovrstno vrzel in ponuditi vpogled v delo od doma, kot ga doživljajo zaposleni. Čeprav je tehnološka obramba še vedno bistvena, je pandemija jasno izpostavila, da so znanja, navade in vedenja delovne sile enako ključni pri varovanju pred grožnjami informacijski varnosti. Diplomsko delo na osnovi opravljene kvantitativne raziskave v obliki ankete, prikazuje izkušnje zaposlenih v Sloveniji, ki so opravljali delo od doma, pri čemer se opira na teoretična izhodišča varnostnomotivacijske teorije. Rezultati kažejo, da se zaposleni zavedajo izzivov s katerimi se soočajo pri delu od doma in resnosti informacijskovarnostnih groženj, najbolj jih je strah vdorov v uporabniški račun. Poročajo o visoki učinkovitosti in samoučinkovitosti pri upoštevanju informacijskovarnostnih smernic v organizacijah. Ugotovitve nakazujejo tudi, da zaposleni izvajajo priporočene varnostne ukrepe, pri čemer je nekaj prostora za izboljšave, predvsem pri upravljanju z gesli. Diplomsko delo je uporabno predvsem za organizacije, ki omogočajo zaposlenim delo od doma, saj jim ugotovitve lahko pomagajo pri načrtovanju in implementaciji informacijskovarnostnih politik. Keywords: informacijska varnost, delo od doma, varnostnomotivacijska teorija, diplomske naloge Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 17 Full text (779,28 KB) |
4. Delovne vrednote generacije Z v SlovenijiUrška Hozjan, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu preučujemo delovne vrednote generacije Z v Sloveniji in primerjamo ugotovitve z že znanimi raziskavami iz Združenih držav Amerike. Generacija Z v Sloveniji ceni intrinzične delovne vrednote, kot so izzivi, učenje in svoboda pri delu, kar je v nasprotju z ZDA, kjer so ekstrinzične delovne vrednote, kot so stabilnost in ugodnosti, najpomembnejše. Študija ugotavlja, da so socialne delovne vrednote srednje pomembne, medtem ko so prestižne delovne vrednote na zadnjem mestu, kar kaže na osredotočenost na osebni razvoj in dobro počutje.
Raziskava opozarja na potrebo po prilagoditvi delovnega okolja za generacijo Z, da bi dosegli bolj uravnotežene delovne vrednote in izboljšali njihovo delovno izkušnjo. Predlaga uvedbo fleksibilnega delovnega časa, možnosti za delo na daljavo in spodbujanje izobraževanja in rasti za povečanje zadovoljstva in uspešnosti te generacije na delovnem mestu. Keywords: delovne vrednote, generacija Z, generacijska teorija, generacijske kohorte Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 109; Downloads: 83 Full text (1,63 MB) |
5. Fizikalistične teorije duha skozi prizmo večvrstne realizacije: zagovor psihofizičnega redukcionizma : zagovor psihofizičnega redukcionizmaTadej Todorović, 2024, doctoral dissertation Abstract: Disertacija se ukvarja s sodobnim filozofskim problemom duha in telesa. V prvem delu najprej upravičimo omejitve disertacije, tj. specifično omejitev na fizikalistične rešitve problema duha in telesa. Temu sledijo podrobna analiza problema duha in telesa znotraj fizikalističnih teorij; predstavitev ključnih pojmov, ki nastopajo v razpravi, in opredelitev relevantnih fizikalističnih teorij duha – specifično psihofizičnega redukcionizma, funkcionalizma in emergentizma.
Začetek drugega dela je namenjen predstavitvi in kontekstualizaciji osrednjega pojma disertacije – večvrstni realizaciji, ki predstavlja enega glavnih argumentov v prid funkcionalističnim teorijam duha. Podani so analiza zgodovine večvrstne realizacije, prvotna motivacija in njen namen, tj. zagotavljanje avtonomnosti posebnih znanosti in resničnost funkcionalizma. Sledita širša razprava o naravnih vrstah na sploh in razprava o naravnih vrstah v posebnih znanostih, ki je ključnega pomena za celostno razumevanje večvrstne realizacije. Disertacija nato na osnovi celostne analize naravnih vrst v posebnih znanostih ponudi rešitve za dva s tem povezana problema: za problem ontološke zavezanosti predikatov, ki nastopajo v posebnih znanostih, in za problem avtonomnosti posebnih znanosti. Zagovarja, da predikati posebnih znanostih niso nujno ontološko zavezujoči in da sodobna razprava v filozofiji znanosti, specifično semantični vidik statusa znanstvenih teorij v konjunkciji s semantičnim pluralizmom, omogoča avtonomnost posebnih znanosti na način, ki je združljiv z ontološkim redukcionizmom.
Tretje poglavje se osredotoči na pomembne različice večvrstne realizacije v sodobni literaturi in jih kritično obravnava v luči zaključkov prejšnjega poglavja. Kot ključno slabost vseh predstavljenih različic večvrstne realizacije izpostavi dejstvo, da te podpirajo le semantični antiredukcionizem, ne pa tudi ontološkega antiredukcionizma, kar je bil izvoren cilj večvrstne realizacije. Zato je v drugem delu tretjega poglavja razvita nova večvrstna realizacija, ki naj bi zagotavljala neresničnost ontološkega redukcionizma. Nova večvrstna realizacija je močna različica večvrstne realizacije; ker glede na analizirane empirične primere v dejanskem svetu za resničnost nove večvrstne realizacije ni dobre empirične podpore, jo ob koncu tretjega poglavja branimo pred možnimi ugovori.
Četrti in zadnji del disertacije predpostavi, da nova večvrstna realizacija edina opravlja funkcijo in namen, zaradi katerih je bila večvrstna realizacija sploh razvita, zaradi česar moramo ponovno ovrednotiti fizikalistične teorije duha. Upoštevajoč novo večvrstno realizacijo in druge vidike problema duha ter telesa, specifično mentalna vzročnost in preprostost teorij, v sklepu na novo ocenimo, katera fizikalistična teorija, psihofizični redukcionizem ali funkcionalizem, je najprimernejša teorija duha. Zaključimo, da nova večvrstna realizacija premakne jeziček na tehtnici v prid psihofizičnega redukcionizma: psihofizični redukcionizem je torej trenutno najboljša fizikalistična teorija duha in telesa. Keywords: problem duha in telesa, teza večvrstne realizacije, metafizika posebnih znanosti, teorija identitete, funkcionalizem Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 60; Downloads: 23 Full text (1,89 MB) |
6. Vzročnost - očrt realistične teorijeBojan Borstner, 1999, original scientific article Abstract: V prispevku poskušamo izgraditi teorijo, ki bi vsaj implicitno definirala pojem vzročnosti. Teorija vzročnosti, ki jo poskušamo opredeliti, mora biti analitično resnična in mora zagotoviti analizo pojma vzročnosti tako, da bo resnična v vseh možnih svetovih in ne samo v dejanskem svetu. Naš cilj ni zgolj teorija, ki bi bila samo kontingentno resnična. V tekstu je vzročnost opredeljena kot relacija, ki je opazljiva (v Humovem pomenu) in ni izvedljiva na druge (opazljive) lastnosti in relacije med posameznimi dogodki (stanji stvari). Nato so na podlagi domene o singularnem povzročanju definirane nekatere osnovne značilnosti, vzročnosti, vzročne relacije, vzročne nujnosti in nomične nujnosti.Singularna teorija vzročnosti ne izključuje možnosti, da obstajajo zakoni narave in da so posamezne vzročne relacije instance zakonov. Vzročna pojasnitev (zakaj) ni reducirana na nomično pojasnitev (kako), ker samo dejstvo, da obstaja vzročna relacija, še ni garancija za obstoj narave. Keywords: filozofija, vzročnost, teorija vzročnosti, Filozofija, Vzročnost Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 41; Downloads: 3 Link to full text |
7. |
8. Vpliv mešanja in kompleksnih interakcij na razvoj sodelovanja v igri javnih dobrin : doktorska disertacija po skandinavskem modeluMaja Duh, 2024, doctoral dissertation Abstract: Razumevanje razvoja sodelovanja med posamezniki, ki so v osnovi sebični, je eden najpomembnejših izzivov današnjega časa, ki vzbuja zanimanje raziskovalcev iz različnih področij. V ta namen znanstveniki integrirajo evolucijsko teorijo iger z naprednimi metodami s področja znanosti o omrežjih in metodami statistične fizike. V doktorski disertaciji smo s pomočjo takega interdisciplinarnega pristopa raziskali, kako različni tipi mobilnosti oziroma mešanj igralcev na različnih interakcijskih mrežah vplivajo na evolucijo in promocijo sodelovanja v igri javnih dobrin. V ta namen smo raziskovalno delo razdelili v štiri sklope. V prvem delu smo pokazali, da uvedba mešanja igralcev v igri javnih dobrin na regularnem omrežju omogoči prehod iz stanja sistema vpetega v prostorsko mrežo v stanje dobro mešane populacije, kjer struktura interakcijske mreže več nima bistvenega pomena na evolucijsko dinamiko. Izkaže se, da je v primeru mešanja najbližjih sosedov za to potrebna večja frekvenca mešanja kot pri mešanju naključnih igralcev. Nadalje smo pokazali, da oba načina mešanja zavirata evolucijski uspeh kooperatorjev. V nadaljevanju smo raziskavo razširili na področje kompleksnih omrežij, ki podajajo realnejši opis interakcij med posamezniki. V drugem delu doktorske disertacije smo tako igro javnih dobrin postavili na naključno omrežje, vpeto v hiperbolični prostor in v model vključili asortativno in disasortativno mešanje igralcev. Ugotovili smo, da oba tipa mešanja zavirata razvoj sodelovanja ne glede na arhitekturo omrežja, a je vpliv disasortativnega mešanja večji v primerjavi z asortativnim mešanjem. Naslednji tip interakcijske mreže, s katerim se še boljše opišemo realne interakcije, so večplastna soodvisna omrežja, ki smo jih v raziskave vključili v naših naslednjih dveh raziskavah. Soodvisnost med dvema omrežjema smo vpeljali s koristnostno funkcijo in pokazali, da lahko parameter pristranskosti učinkovito vpliva na raven sodelovanja. Pokazali smo, da asortativne medmrežne povezave med dvema skalno neodvisnima omrežjema spodbujajo kooperacijo v igri javnih dobrin v nekoliko večji meri kot naključne in disasortativne povezave. V zadnjem sklopu raziskav smo prišli do presenetljivih zaključkov. Rezultati mešanja na dvoplastnem soodvisnem omrežju, kjer posamezna plast predstavlja naključno omrežje, vpeto v hiperbolični prostor, kažejo, da lahko mešanje znotraj posamezne plasti omrežja, kjer je sodelovanje prvotno uspešno, močno oslabi evolucijsko uspešnost kooperatorjev na tej plasti, medtem ko jo za določene vrednosti normaliziranega sinergijskega faktorja spodbuja sodelovanje na drugi plasti omrežja. Rezultati doktorske disertacije predstavljajo pomemben prispevek k znanstvenemu raziskovanju na področju razumevanja razvoja in vzdrževanja sodelovanja, s poudarkom na uporabi evolucijske teorije iger, kompleksnih omrežij in mobilnosti igralcev. Keywords: evolucijska teorija iger, igra javnih dobrin, sodelovanje, mešanje, kompleksna omrežja, večplastna omrežja, simulacije Monte Carlo Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 120; Downloads: 21 Full text (15,83 MB) |
9. Hagiografija kot makrožanrKarin Požin, 2023, original scientific article Abstract: Prispevek v okviru družbeno-semiotičnega pristopa sydneyjske šole (Martin in Rose 2008) obravnava vprašanje žanrskih značilnosti izbranih krajših opisnih pripovednih hagiografskih besedil, objavljenih v treh osrednjih slovenskih hagiografskih zbirkah 19. stoletja – Shivlenju Svetnikov in Prestavnih Godov (1828–1829) Franca Veritija, Djanju Svetnikov Božjih in razlaganju prestavnih praznikov ali svetkov (1853–1854) Antona Martina Slomška in Življenju svetnikov in svetnic Božjih (1866–1874) Jožefa Rogača in Matije Torkarja. Večstopenjska analiza razkriva makrostrukturno besedilno organiziranost, prepoznava obveznih in neobveznih strukturnih enot, opredelitev kontekstualnih spremenljivk in sistema vrednotenja, pa pritrjuje družbenemu namenu preučevanih hagiografij, ki s popisom življenja svetega posameznika osmišljajo pomen stvarnega in posredujejo krščanska načela, s ciljem ohranjanja in oblikovanja odnosov na širši in ožji družbeni ravni. Keywords: žanrska teorija, sydneyska šola, slovenska hagiografija, 19. st. Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 118; Downloads: 16 Full text (1,16 MB) This document has many files! More... |
10. Medijske konstrukcije s potovanji povezanih emocij : primera "flight shame" in "train brag"Ariane Vlahen, 2024, master's thesis Abstract: Zaključno delo se osredinja na dva različna fenomena na družbenih medijih, »flight shame« in »train brag«, ki sta si v prikazu in konstrukciji emocij nasprotna, a v svojih ciljih zelo podobna. Gibanje Grete Thunberg je spodbudilo občutenje moralne tesnobe zaradi potovanja z letalom z namenom, da bi ljudje zmanjšali pogostost letenja, medtem ko se je train brag pojavil kot nov, podporni pojav temu. Študija temelji na teoriji prakse in gradi na ideji emocij kot obliki prakse. Cilj je bil raziskati, kako so čustva, povezana s fenomenoma flight shame in train brag, prikazana in konstruirana na Instagramu ter razpravljati o implikacijah teh upodobitev za posameznikove vedenjske spremembe. V vzorec za analizo smo zajeli skupaj 199 Instagram objav, ki so bile sistematično vzorčene glede na ustrezne ključnike oz. hashtage. Medijske konstrukcije s potovanji povezanih pozitivnih in negativnih emocij smo analizirali z uporabo kvalitativne in kvantitativne analize vsebine, ki združeni nudita vpogled v to, kako se o čustvih razpravlja na eni in kako se jih vizualno upodablja na drugi strani. Kvalitativna analiza vsebine je razkrila šest ponavljajočih se tem: »Čustveni boji neprostovoljne prilagoditve«, »Zadovoljujoči užitki počitnic doma«, »Doživljanje ponosa ob izražanju (in zagovarjanju) okoljske ozaveščenosti«, »Sproščujoča praksa potovanja z vlakom (številna udobja potovanja z vlakom)«, »Doživljanje frustracij zaradi omejenih načinov mobilnosti (osramočeni letalski potnik)« in »Uravnavanje in premagovanje sramu«. Kvantitativna analiza prevladujočih vizualnih konvencij prikazovanja emocij pa razkriva, da sta fenomena flight shame in train brag vizualno predstavljena na precej podoben oz. enoten način s subtilnejšimi razlikami v upodobitvah. Sklenemo, da je to mogoče pripisati siceršnjemu distinktivnemu in dominantnemu estetskemu slogu reprezentacije na Instagramu, imenovanemu instagramizem. Keywords: flight shame, train brag, emocije, Instagram, teorija prakse Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 169; Downloads: 15 Full text (11,27 MB) |