1. Motnje socialne kognicije pri amiotrofični lateralni sklerozi : magistrsko deloSara Kadenšek, 2024, master's thesis Abstract: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači. To vodi v mišično atrofijo, šibkost, lahko pa vpliva tudi na kognitivne funkcije. Oškodovana socialna kognicija je ena od kognitivnih sprememb, ki se lahko pojavijo pri bolezni ALS. Glavni cilj te raziskave je bil oceniti sposobnosti na področju socialne kognicije pri bolnikih z ALS v primerjavi s kontrolno skupino. Želeli smo preučiti, kako se stopnja motorične okvare in trajanje bolezni povezujeta z oškodovano socialno kognicijo, ali obstajajo razlike v socialni kogniciji med bolniki z ALS z bulbarnim začetkom in tistimi s spinalnim začetkom, ter ugotoviti, katera izmed domen socialne kognicije je pri bolnikih z ALS najizraziteje oškodovana. Skupno 30 bolnikov z ALS in 29 zdravih kontrol, usklajenih po starosti, spolu in izobrazbi, je rešilo podtest socialne kognicije na Edinburškem kognitivnem in vedenjskem presejalnem preizkusu za ALS (SK ECAS), Test prepoznavanja emocionalnih izrazov iz oči (RMET) in Edinburški test socialne kognicije (ESCoT). Ključna ugotovitev naše raziskave je, da bolniki z ALS dosegajo statistično značilno slabše rezultate na SK ECAS in ESCoT v primerjavi s kontrolno skupino. Obenem ugotavljamo, da ni povezave med stopnjo motorične okvare, opredeljeno z Dopolnjeno funkcijsko ocenjevalno lestvico za ALS (ALSFRS-R), in oškodovano socialno kognicijo. Prav tako nismo dokazali povezave med trajanjem bolezni in oškodovanostjo socialne kognicije. Potrdili pa smo, da bolniki z bulbarnim začetkom bolezni dosegajo statistično značilno slabše rezultate na RMET in ESCoT v primerjavi z bolniki s spinalnim začetkom. Dodatno smo ugotovili, da imajo bolniki z ALS največ težav na področju kognitivne teorije uma. Izsledki raziskave potrjujejo, da imajo lahko bolniki z ALS oškodovano socialno kognicijo. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave socialne kognicije, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju kognitivnih značilnosti bolezni ALS, z namenom izboljšanja splošne kakovosti življenja bolnikov z ALS in tudi njihovih skrbnikov.
Keywords: amiotrofična lateralna skleroza, kognitivne motnje in frontotemporalna demenca, socialna kognicija, teorija uma
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 220; Downloads: 71
 Full text (973,11 KB) |
2. Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvuAna Kljajič, 2020, master's thesis Abstract: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro
razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih
otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med
spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V
raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski
pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma,
vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go«
naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh
nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na
spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se
številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P,
nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri
nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in
načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij
vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih
nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še
rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se
izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Keywords: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Published in DKUM: 13.11.2020; Views: 1524; Downloads: 286
Full text (1,05 MB) |
3. Razlike med mlajšimi in starejšimi odraslimi v teoriji umaDoris Horvat, 2017, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo podrobneje spoznali in preučili teorijo uma v starosti tako, da smo skupino starejših odraslih primerjali s skupino mlajših odraslih. Za preučevanje teorije uma smo uporabili zgodbe iz testa socialnih zmot (iz angl. Faux Pas Recognition Test). Teorijo uma smo preučevali ločeno na dimenziji afektivne in kognitivne teorije uma. Rezultati so pokazali, da se skupini mlajših in starejših odraslih nista razlikovali pri odkrivanju socialnih zmot ter identifikaciji osebe, ki je zagrešila socialno zmoto. Pri kognitivni teoriji uma so bili bolj uspešni mlajši odrasli, medtem ko pri afektivni teoriji uma ni bilo razlik med skupinama. Preučili smo tudi razlike med spoloma pri obeh dimenzijah teorije uma, vendar se le-te niso pokazale. Prav tako izobrazba ni bila pomemben napovedovalec razlik med mlajšimi in starejšimi odraslimi pri kognitivni teoriji uma.
Keywords: teorija uma, kognitivna teorija uma, afektivna teorija uma, test socialnih zmot
Published in DKUM: 24.10.2017; Views: 1391; Downloads: 160
Full text (841,80 KB) |
4. Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za staršeNika Knez, 2017, master's thesis Abstract: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Keywords: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 3277; Downloads: 602
Full text (1,53 MB) |
5. AVTIZEM IN NEZAŽELENI VEDENJSKI VZORCIMartina Dover, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo govori o avtizmu, ki velja za nevrorazvojno, vseživljenjsko motnjo, ki se kaže v besedni in nebesedni komunikaciji, tipičnih stereotipnih vedenjskih vzorcih in nenormalni čustvenosti ter odzivnosti. Tipičnih znakov je kar nekaj deset in se lahko med seboj različno kombinirajo. Stopnja in intenzivnost motnje je od posameznika do posameznika izražena drugače, in sicer od lažje do težje motnje. Družba ve o avtizmu zelo malo, kar nas je spodbudilo k raziskovanju te motnje. Pomembno je, da motnjo čim bolje spoznamo in da stališča gradimo na znanju vsakega posameznika in ne na stereotipih.
V teoretičnem delu obravnavamo pomen besede vedenje in nastavljen družbeni sistem primernega obnašanja. V nadaljevanju se orisuje avtizem, ki je opisan po smiselnih kategorijah, katere nas vodijo do globljega spoznanja tega stanja. Osredotočamo se predvsem na zgodovino avtizma, pisanost definicij in etiologije (zlasti teorijo uma), na klasifikacijo motnje in lastnosti avtističnih otrok. Nato razvrstimo in razčlenimo motnjo po treh glavnih značilnostih avtizma (po t. i. znani triadi primanjkljajev na področju socialnega funkcioniranja, komunikacije in predstave). V zadnjem delu predstavimo še značilna avtistična težavna vedenja in modifikacije le-teh.
Z empirično raziskavo smo s pomočjo nenačrtnih opazovanj treh učencev z motnjami avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS) in intervjujem njihove učiteljice športne vzgoje želeli ugotoviti, kateri so njihovi tipični posebni vedenjski vzorci, glede na tip motnje in starostno skupino. Poudarek v empiričnem delu se opira na sestavljeno »ček-listo« določenih vedenj in opazovanje le-teh ter njeno analizo. V sklepnem delu smo na osnovi podanih lastnih hipotez s pomočjo teoretične in empirične raziskave povzeli izsledke diplomskega dela.
Keywords: vedenje, avtizem, teorija uma, lastnosti avtizma, učenci z MAS in njihovo nezaželeno vedenje
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2792; Downloads: 785
Full text (1,15 MB) |
