| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Vloga in pomen znanja v teoriji rasti
Aleksandar Kešeljević, 2006, review article

Abstract: Članek opozarja na razvojni pomen znanja, ki postaja na prelomu tretjega tisočletja vedno pomembnejši temelj pridobivanja konkurenčnih prednosti. Ekonomska teorija v osnovi razume znanje predvsem v povezavi z informacijami, človeškim kapitalom, proizvodnimi dejavniki in tehnološkim napredkom. Skozi kratek kronološki pregled teorije rasti želi avtor pokazati, da postaja znanje skozi čas vedno pomembnejše izhodišče razvoja teorije rasti. Nesposobnost ekonomske teorije, da bi na sedanji razvojni stopnji natančneje opredelila znanje kot proizvodni dejavnik, predstavlja eno izmed glavnih ovir za njen nadaljnji razvoj na področju teorije rasti.
Keywords: teorija, teorija rasti, znanje
Published: 10.07.2015; Views: 786; Downloads: 28
URL Link to full text

5.
The structure of the post-Keynesian economics: the core contributions of the pioneers
Geoffrey Colin Harcourt, 2006, published scientific conference contribution

Abstract: The address covers the topics in my 2006 Cambridge University Press book of the same title. I set out the structures of thought and the approaches to economic theory, applied work and policy (all intertwined) that I developed in over 50 years of thinking and writing about economic issues. I highlight the contributions and approach of the great economists who have most influenced me, virtually all of whom may be classified under the rubric, Post-Keynesian. They include Keynes himself, Kalecki, Sraffa, Joan Robinson, Kahn, Kaldor, Goodwin and Pasinetti. Behind most of these people must be placed the influence of the classical economists and Marx. I must also name my principal Australian mentors, Eric Russell and Wilfred Salter.
Keywords: teorija, ekonomske teorije, akumulacija, denar, inflacija, brezposelnost, teorija rasti
Published: 10.07.2015; Views: 245; Downloads: 40
URL Link to full text

6.
Vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije v Sloveniji in državah članicah EU
Mateja Pompe, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili področje raziskav, razvoja in inovacij, ki vključuje tako javni kot zasebni sektor. Ker gre za zelo široko področje, smo preučili in predstavili le del področja. Od opredelitve osnovnih pojmov raziskav, razvoja in inovacij, preko predstavitve trenutno veljavnih nacionalnih in EU strategij ter agencij, ki delujejo na tem področju ter finančnih podpor za spodbujanje večjih vlaganj gospodarstva, do gospodarskih učinkov raziskav in inovacij. Mnoge evropske in svetovne študije so s pomočjo ekonometričnih analiz dokazale, da vlaganja v raziskave in razvoj pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, kar še bolj velja za razvite države. Tako se donosnost vlaganj v raziskave in razvoj na ravni države giblje okoli 15 %, v najbolj razvitih državah do 120 %. Na podlagi študij o vplivu raziskav in inovacij na gospodarstvo in na širše družbeno okolje, je EU oblikovala raziskovalno in inovacijsko politiko, v okviru katere je sprejela Unijo inovacij, vodilno pobudo strategije Evropa 2020, in program Obzorje 2020, kot največji okvirni program doslej za spodbujanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti. V ta namen si je postavila konkreten cilj (ki je že bil cilj predhodne Lizbonske strategije za leto 2010) - vlaganja v raziskave in razvoj v višini 3 % BDP do leta 2020, kar pomeni, da se morajo vlaganja glede na sedanje stanje zvišati za eno odstotno točko. Države članice so si postavile svoje nacionalne cilje. Slovenija si je v Resoluciji o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 do leta 2020 zastavila višji cilj od EU, in sicer za javne izdatke v višini 1,2 % in zasebne v višini 2,4 % BDP. V magistrskem delu smo preučevali gibanje vlaganj v raziskave in razvoj ter gibanje BDP v obdobju 1998-2012 na primeru Slovenije in s pomočjo regresijske in korelacijske analize ugotavljali ali obstaja povezanost med njima in kako močna je. Na podlagi ekonometrične analize smo ugotovili, da je v analiziranem obdobju 1998-2012 obstajala pozitivna in močna povezanost. Skušali smo tudi napovedati ali bo Slovenija do leta 2020, na podlagi gibanj od leta 1998-2012, uresničila zastavljen cilj, da vsaj 3 % BDP vloži v raziskave in razvoj. Na podlagi funkcije trenda in povprečne stopnje rasti smo podali oceno, da bo Slovenija dosegla zastavljen cilj do leta 2020. EU vse bolj poudarja pomen inovacij, zato ker raziskave in razvoj same po sebi ne prinašajo gospodarskih in družbenih koristi, če se jih ne uporabi oziroma uveljavi na trgu, kar inovacija tudi pomeni. Evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas je poudaril, da ima Evropa odlično znanost, vendar ji primanjkuje kreativne destrukcije v inovacijah, ki ustvarjajo nove tržne priložnosti in spreminjajo najboljše ideje v nova delovna mesta, podjetja in priložnosti. Poudaril je tudi, da potrebujemo več vlaganj, da pospešimo inovacijsko uspešnost EU. Inovacijska uspešnost Slovenije je pod povprečjem EU, zato smo v magistrskem delu proučevali, na katerih področjih inovacij ima Slovenija pomanjkljivosti in kjer prednosti v primerjavi z najboljšimi (Švedsko, Dansko in Finsko) in najslabšimi državami EU (Latvijo, Bolgarijo in Romunijo) ter povprečjem EU. Najboljše rezultate, ki so nad povprečjem EU in blizu ali celo nad najboljšimi, Slovenija dosega pri deležu izvoza srednje in visokotehnoloških proizvod v celotnem izvozu proizvodov, kar pomeni, da smo zelo konkurenčni v svetu z visoko razvitimi tehnologijami. Zelo uspešni smo tudi pri prijavah modelov, pri sodelovanju inovativnih MSP z drugimi podjetji ali raziskovalnimi organizacijami pri razvoju inovacije, pri izdatkih poslovnega sektorja za raziskave in razvoj in pri mednarodnih znanstvenih skupnih objavah.
Keywords: raziskave, inovacije, raziskovalna strategija EU in Slovenije, finančne podpore za raziskave, teorija in empirija gospodarske rasti, inovacijski kazalniki
Published: 02.08.2016; Views: 964; Downloads: 87
.pdf Full text (961,66 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica