| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NEMŠKA PRAVNA TERMINOLOGIJA
Rebeka Razboršek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V prvi vrsti je treba razumeti sam pojem prava, da lahko govorimo o določenem pravnem sistemu. Vsak pravni sistem ima izoblikovano svojo pravno terminologijo. Na področju nemške pravne terminologije obstajajo številne raziskave in literatura. Nemško govoreči pravni sistemi so svojo pravno terminologijo začeli razvijati dokaj zgodaj in se s tem začeli oddaljevati od rimskega in kanonskega prava, ki je takrat prevladovalo. Jezik in pravo sta neločljivo povezana. Vsekakor pa ne gre le za navaden jezik, gre za posebno kvaliteto izražanja. Tako kot druga področja ima tudi pravo svoj jezik, svojo terminologijo. Posebnost izražanja, torej lastna terminologija je značilna za vse veje določenega pravnega sistema. Za poklicno kvalifikacijo mora vsak pravnik obvladati terminologijo prava. Tako kot pravno terminologijo ima nemški pravni sistem oblikovano svojo pravno teorijo, gre za poizkus na enem mestu urediti in prikazati kar se da jasno sliko tega pravnega sistema. V nemškem pravnem sistemu gre za poizkus na enem mestu razložiti celotno razumevanje in vrednotenje prava kot znanosti, njegovo funkcijo v družbi. Za razumevanje celotnega pravnega sistema je pomembno tudi poznavanje njegovih virov, primarnih in sekundarnih. Med sekundarnimi viri je pomembna pravna ikonografija kot pokazatelj razvoja prava skozi različna zgodovinska obdobja. Pri vsem ne smemo pozabiti, da smo nosilci pravnih pravic in obveznosti mi sami, torej ljudje, ki vsakodnevno vstopamo v pravna razmerja. Razumevanje civilnopravnih razmerji je nepogrešljiv del vsakdanjika tako pravnikov kot ljudi nasploh.
Keywords: Pravo, nemška pravna teorija, nemška pravna terminologija, pravna ikonografija, subjekti prava, zgodovina nemške pravne terminologije.
Published: 12.07.2012; Views: 2706; Downloads: 321
.pdf Full text (1,04 MB)

2.
TEMELJNA NORMA - PREDPOSTAVKA ZA SNOVANJE USTAVE?
Jan Stajnko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Hans Kelsen veljavnost postavljenega pravnega reda ter vprašanje, ali določena pravna norma zavezuje naslovljence navezuje na vprašanje temeljne norme. Gre za predpostavljeno abstraktno strukturo, ki mora zaradi fundamentalne razlike med načinom povezanosti pravnih norm ter dejanskih dogodkov izhajati iz sfere Sollen. Vendar pa Kelsen te dvojnosti ne upošteva dosledno, kar je razvidno iz vzporedne vezanosti veljavnosti pravnega reda na učinkovitost, ki je očitno zasidrana v sferi Sein. Potreba po pravni normi tako postane vprašljiva. Takšno navezovanje je vprašljivo tudi iz vidika ohranjanja čistosti pravne znanosti, cilja, ki si ga zada na začetku Čiste teorije prava. Nadalje je postavitev temeljne norme kot najvišjega in temeljnega člena stopnjevitega pravnega reda vprašljiva tudi zaradi argumenta neskončnega regresa ter nejasnosti glede tako temeljnega vprašanja, kot je to, kdo temeljno normo sploh lahko predpostavlja. Zaradi teh razlogov menimo, da temeljna norma, kot je predstavljena v Čisto teoriji prava, ne predstavlja trdnega in logično argumentiranega temelja za snovanje ustave ali razloga za veljavnost pravnega reda.
Keywords: temeljna norma, Grundnorm, učinkovitost pravnega reda, stopnjevitost pravnega reda, Hans Kelsen, Čista teorija prava, argument neskončnega regresa, Sein in Sollen
Published: 10.10.2013; Views: 1633; Downloads: 150
.pdf Full text (196,99 KB)

3.
VLOGA NAČEL V PRAVNI MISLI LARENZA IN DWORKINA
Jan Stajnko, 2015, master's thesis

Abstract: Pravna načela imajo predvsem v povezavi z razlago predpisov v slovenskem pravnem redu pomembno mesto. V prispevku zato obravnavamo vlogo načel v pravni misli avtorjev, ki sta pomembno vplivala na razvoj filozofije in teorije prava v tujini in doma. Najprej na podlagi monografije Richtiges Recht obravnavamo vlogo načel v pravni misli Larenza, pri čemer se srečamo s koncepti načel pravilnega prava, ideje prava in pravilnega prava. Dotaknemo se tudi različne vloge pozitivnopravnih in etičnih načel v okviru sodniškega odločanja, v ekskurzu pa se vrednostno opredelimo do Larenzove metode ugotavljanja vsebine načel pravilnega prava. Nato z opiranjem na prispevka Judicial Discretion in Hard Cases obrazložimo še tvorjenje pravnih načel vzdolž institucionalne zgodovine in politične morale v pravni misli Dworkina. Posvetimo se tudi razmerju med odločevalčevo politično moralo in družbeno moralo. Na koncu izpostavimo stičišča in razhajanja v teorijah obeh avtorjev. Na podlagi teh ugotovitev se vrednostno opredelimo do teze, da avtorja načela obravnavata iz popolnoma drugačnega gledišča, ker izhajata iz različnih pravnih krogov.
Keywords: Dworkin, Larenz, etika, morala, načela, filozofija prava, teorija prava, težki primeri, ideja prava
Published: 12.04.2016; Views: 554; Downloads: 160
.pdf Full text (966,59 KB)

4.
ZASEBNO UVELJAVLJANJE PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA IN TEORIJA ZAŠČITNE CENE V EU IN ZDA
Tanja Maurin, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na problem zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava kot pomembno dopolnitev javnopravnemu uveljavljanju, ki poteka preko organov za varstvo konkurence. Glavni namen zasebnopravnega uveljavljanja konkurence je predvsem, da se vsem oškodovanim zaradi kršitve konkurenčnih pravil povrne škoda in da se kršiteljem prepreči nedovoljeno ravnanje. V ZDA je takšen način uveljavljanja pravic zasebnikov že precej razvit, medtem ko se je v EU na podlagi aktivnosti Evropske komisije in sodne prakse Sodišča EU začel razvijati šele v zadnjih nekaj letih. K razvoju zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava je dosti pripomogla Evropska komisija, ki je sprejela kar nekaj aktov s tega področja. Kot prvo lahko omenimo Uredbo 1/2003, s katero je prišlo do reforme konkurenčnega prava, katere najpomembnejši doprinos je decentralizacija pristojnosti za presojo protikonkurenčnih dejanj ter neposredna uporaba takrat veljavnega člena 81(3) PES. Sledili sta Zelena in Bela knjiga o odškodninskih tožbah zaradi kršitev protimonopolnih pravil ES, sprejeti leta 2005 in 2008. Njun namen je bil spodbuditi odškodninske tožbe za škodo, ki je bila povzročena s kršitvijo konkurenčnih pravil. S podobnim ciljem je bila leta 2014 sprejeta tudi Direktiva 2014/10/EU. Magistrska naloga analizira številna vprašanja na področju zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava, poudarek pa je na razvoju teorije zaščitne cene oziroma teorije učinka dežnika v EU, ki se je prvič pojavila v sodni odločbi Sodišča EU leta 2014 v zadevi Kone AG in drugi. V okviru teorije zaščitne cene magistrska naloga izpostavlja naslednja vprašanja: ali je Sodišče EU z odločitvijo v zadevi Kone AG in drugi, kjer je priznalo teorijo zaščitne cene, spodbudilo zasebnopravno uveljavljanje pravil konkurence, ali za odškodninsko odgovornost članov kartela zadošča že posredna vzročna zveza med nedovoljenim delovanjem in nastalo škodo, ali je vključitev teorije zaščitne cene oziroma učinka dežnika v civilno odgovornost udeležencev kartela v skladu s funkcijo odškodnine, ali se teorija zaščitne cene lahko pojavi tako v primeru kršitve člena 101 PDEU kot tudi kršitve člena 102 PDEU in ali bi morala teorijo zaščitne cene upoštevati tudi nacionalna sodišča pri odločanju v nacionalnih zadevah, ki nimajo vpliva na trgovino med državami članicami in druga. Problemi zasebnopravnega uveljavljanja pravil konkurenčnega prava v EU so z namenom primerjave dopolnjeni s sodno prakso sodišč ZDA na področju uveljavljanja odškodnin, ugotovitvami v zvezi z razvojem teorije zaščitne cene v ZDA in perspektivo njenega nadaljnjega razvoja na obeh kontinentih, tako v ZDA kot tudi v EU.
Keywords: konkurenčno pravo EU, javnopravnopravno uveljavljanje pravil konkurenčnega prava, zasebnopravno uveljavljanje pravil konkurenčnega prava, teorija zaščitne cene, odškodnina, vzročna zveza
Published: 10.12.2016; Views: 594; Downloads: 105
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica