1. Logistika v spreminjajočem družbeno-političnem okoljuJure Hrvatin, 2018, master's thesis/paper Abstract: Logistika je bila vedno tesno povezana z dogodki v družbeno-političnem okolju. Igrala je izjemno pomembno vlogo pri oblikovanju modernih držav in mednarodne skupnosti, ki so se razvile iz številnih mednarodnih konfliktov. Z obdobjem relativnega globalnega miru po drugi svetovni vojni so vlogo oblikovalca logistike prevzela multinacionalna podjetja in mednarodne organizacije. Logistika je postala nosilec gospodarskega napredka. Današnje mednarodno trgovanje je osredotočeno na globalne trgovske tokove, uspešnost katerih je v večji meri povezana z izboljšavami na področju logistične infrastrukture in logističnih dejavnosti. Prihodnost logistike je tako tesno povezana z aktualnimi družbeno-političnimi temami, ki bodo oblikovale trgovske tokove prihodnosti. V pričujočem delu bomo spoznali razvoj logistične teorije in transportnih sredstev skozi zgodovino družbeno-političnih dogodkov. Analizirali bomo aktualne trgovske tokove in stopnjo razvoja logistike v največjih gospodarstvih na svetu. Na podlagi preteklega razvoja logistike in današnjega stanja večjih gospodarstev in logistike v njih bomo skušali predvideti logistične trende v prihodnosti.
Keywords: zgodovina logistike, mednarodna logistika, logistična teorija, mednarodne organizacije, globalni trgovski tokovi
Published in DKUM: 24.05.2018; Views: 1503; Downloads: 130
 Full text (1,99 MB) |
2. Organizacijski model klicnega centraTanja Žvižaj, 2016, master's thesis Abstract: Osnova za kvalitetno in učinkovito vodenje podjetij, oddelkov in poslovnih procesov znotraj njih je vsekakor v njihovi pravilno zastavljeni organizaciji. Zato je uvodni del naloge namenjen prav organizaciji in sodobnih organizacijskim teorijam.
Od sodobnih organizacijskih teorij v ospredje postavljamo učečo se organizacijo kot najsodobnejši organizacijski model, ki je tudi osnova za pripravljen organizacijski model klicnega centra. Nenehno učenje je namreč še posebej pomemben sestavni del uspeha le-tega.
Pri organizaciji pa vsekakor ne moremo mimo kadrovanja. Sposobnost odkriti pravi kadrovski potencial je posebna, a zelo pomembna veščina. Izkušnje so nas pripeljale do marsikaterih spoznanj, predvsem, da ima delo prodajnega agenta v klicnem centru kar nekaj posebnosti in zahteva tudi poseben profil kadra. V povezavi s tem morajo biti tudi posebni postopki pri izbiri pravih oseb za delo v klicnem centru.
Ugotavljamo tudi, da se vloga vodij v podjetjih vse bolj spreminja. Ukazovalni pristop pri vodenju ne deluje več, vsaj na dolgi rok ne. Podjetja iščejo vodje, ki si bodo, poleg doseganja rezultatov, sposobni pridobiti tudi zaupanje in spoštovanje svojih podrejenih. Koncept, ki dosledno upošteva filozofijo učeče se organizacije, je avtentično vodenje, ki se od drugih konceptov vodenja loči po tem, da ne opredeljuje sloga vodenja, ki bi ga moral vodja prevzeti, ampak izpostavlja osebnost vodje, ki naj sledi svojemu značaju (Dimovski in ostali, 2009, str. 102). Ocenjujemo, da je avtentično vodenje primeren koncept pri vodenju klicnega centra. Podrobnejši profil menedžerja klicnega centra predstavljamo v organizacijskem modelu.
V poglavjih, kjer opisujemo delovanje in organizacijo klicnih centrov, najprej navajamo njegove značilnosti, prednosti in tudi slabosti. Odgovoriti poskušamo tudi na vprašanje, kdaj je smiselno razmišljati o odprtju klicnega centra, kako velik naj bo in kakšna je najprimernejša oziroma nujna tehnologija, preko katere naj klicni center svoje naloge izvaja.
Ko govorimo o prodajnem pristopu v outbound klicnem centru, moramo poudariti, da že dolgo ne uporabljamo več »šablonskih« prodajnih scenarijev. Nemogoče je namreč pripraviti univerzalni scenarij, ki bi stranko pripeljal do pozitivne odločitve o nakupu. Pri prodajnem klicu je bistvenega pomena vzpostaviti dialog s stranko. O tehnikah, kako vzpostaviti dialog s stranko, ki nas bo pripeljal do prodaje, je opisano v poglavju o izobraževanju prodajnih agentov.
Poleg rednega izobraževanja pa je pomembno ves čas, torej dnevno, spremljati učinkovitost v klicnem centru. Predstavljamo nekaj najpogostejših kazalnikov oziroma kriterijev za merjenje učinkovitosti agentov v klicnem centru in kako se odzvati na odstopanja.
Organizacijski model klicnega centra zaključujemo z modelom nagrajevanja in motiviranja agentov v njem. Osnovni cilj vsakega zaposlenega je zaslužek in ta je tudi največja motivacija za doseganje ciljev tudi agentov v klicnem centru. Pri tem pa je vsekakor nujno, da so ti cilji zastavljeni realno, v nasprotnem primeru bodo na agente vplivali precej demotivacijsko. Velik oziroma pomemben del zaslužka agentov v klicnem centru je provizija od dosežene prodaje, ki se izračuna na podlagi vnaprej pripravljene provizijske lestvice. Ta naj bo, če se le da, zastavljena progresivno. S tem bodo agentje motivirani, da prodajo še več, da pridejo čim višje po prodajni lestvici. Več kot prodajo, višji bo odstotek provizije.
Poleg rednih dohodkov pa je smiselno pripraviti še sistem dodatnega nagrajevanja agentov, in sicer za posebne dosežke posameznega agenta kot tudi za dosežke celotne ekipe. Vsekakor pa ni nujno, da so te dodatne nagrade finančne. Njihov glavni namen je predvsem dodatna motivacija posameznika k temu, da bi dosegel še več. Hkrati pa z ekipnimi nagradami spodbujamo timski duh v oddelku, z njim pa je možno doseči sinergijo v končnih rezultatih oddelka.
Keywords: sodobna teorija organizacije, učeča se organizacija, avtentično vodenje, klici center, organizacija klicnega centra, vodenje, zaposlovanje, usposabljanje, izobraževanje, učinkovitost agentov, nagrajevanje zaposlenih
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 2337; Downloads: 270
Full text (1,63 MB) |
3. SLOVENCI V BETLEHEMU PO LETU 1924Mateja Car, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Slovenci v Bethlehemu Pa. v Pennyslvania med leti 1924–1954 na podlagi prekmurskega časopisja prikazuje življenje prekmurskih izseljencev v Bethlehemu, Pa. Pennyslvania. Preučeni so bili članki v Amerikanszkem Szlovencovem Glàszu, literatura o slovenskem in prekmurskem izseljenstvu in internetni članki mesta Bethlehem. Namen naloge je bil predstaviti življenje v mestu Bethlehem v takratnem času, delovanje cerkve sv. Ivana in cerkve sv. Jožefa, literarno in kulturno udejstvovanje Prekmurcev v Bethlehemu, prekmursko zgodovino in vendsko teorijo. V nalogi je na splošno predstavljeno izseljenstvo po letu 1924, zgodovina Prekmurja po letu 1924, bratske podporne organizacije in njihove podružnice, evangeličanska in katoličanska cerkev ter vsakdanje življenje Prekmurcev v Bethlehemu. Na staro domovino so najbolj ohranili spomin skozi pesmi, dramske igre in glasbo.
Keywords: prekmurski izseljenci, prekmurski časopis v Ameriki, zgodovina Prekmurja, vendska teorija, Bethlehem, Pa, Pennyslavania, bratske podporne organizacije in zveze, evangeličanska in katoliška cerkev.
Published in DKUM: 15.02.2016; Views: 2712; Downloads: 204
Full text (887,49 KB) |
4. Core concepts of organizational behavior : John R. Schermerhorn, Jr., James G. Hunt, Richard N. OsbornSonja Treven, 2006, review, book review, critique Keywords: teorija organizacije, vedenjske znanosti, organizacijske strukture, organizacijski sistemi, organiziranost, vedenje, behaviorizem, motiviranje, vodenje, delovne skupine, recenzije, teamsko delo, uporaba človeških zmogljivosti, organizacija, poslovne odločitve, odločanje, reševanje problemov
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1822; Downloads: 46
 Link to full text |
5. Oblikovanje pozitivne organizacijske identitete pri umestitvi socialnega kapitala v učečo se organizacijoMarko Peršič, 2013, doctoral dissertation Abstract: Doba ekonomije znanja prinaša s seboj ogromno izzivov za organizacije. Težke razmere na globalnem trgu veljajo za večino organizacij. Rutinskega poslovanja skoraj nikjer ne zasledimo več. Organizacije so usmerjene k spremembam ter inovacijam v poslovanju. Management v organizacijah mora odigrati ključno vlogo pri vzpostavitvi primernega okolja za učenje. Znanje je postalo osnovni gradnik konkurenčnosti v teh nastalih razmerah. Ustvarjanje novega znanja pomeni dolgoročno za organizacije edino pot za uspešno poslovanje. Prav gotovo tudi informacijske tehnologije postavljajo osnovna merila ter predstavljajo dejavnik razvoja v prihodnosti. Mnogi managerji se ne zavedajo pomena organizacijske kulture. Le prave voditeljske sposobnosti managerjev pripomorejo k oblikovanju pozitivne organizacijske identitete. Zato so pravi odgovor na izzive organizacij v prihodnosti učeče se organizacije.
Pri oblikovanju pozitivne organizacijske identitete temeljno vlogo igra tudi socialni kapital v organizaciji. Relacije med ljudmi, odnosi ter povezave med zaposlenimi oblikujejo organizacijsko identiteto v vsaki organizaciji. Vse te družbene povezave posameznikom omogočajo, da se razvijajo, sodelujejo ter dosegajo osebne ter organizacijske cilje. Oblikujejo se omrežja in pogosto rečemo, da je socialni kapital premoženje v omrežjih. Socialni kapital omogoča tudi prenos in izmenjavo znanja, kar ustvarja pogoje za nastanek učeče se organizacije. Za oblikovanje pozitivne organizacijske identitete lahko rečemo, da je dinamični proces, ker je časovno dolgotrajen. To tudi pomeni, da zahteva ogromno napora managementa in se ujema tako z delnim modelom udejanjanja učeče se organizacije kot tudi z delnim modelom socialnega kapitala.
V doktorski disertaciji smo oblikovali edinstven raziskovalni model mpersic.one, ki je sestavljen iz treh konstruktov, in sicer iz udejanjanja delnega modela učeče se organizacije, iz umestitve delnega modela socialnega kapitala ter iz oblikovanja pozitivne organizacijske identitete. Zanimalo nas je, ali so delni modeli med seboj povezani in kakšen vpliv imajo eden na drugega. V ta namen smo preverili raziskovalni model pri aplikaciji v slovensko podjetniško prakso ter ga preizkusili na testnem primeru podjetja Pivovarna Laško, d.d. Opravili smo kvantitativno raziskavo v slovenskem gospodarstvu ter tudi kvantitativno raziskavo v omenjenem testnem podjetju. Poleg tega smo v Pivovarni Laško, d.d., opravili kvalitativno raziskavo študije primera.
Zaključne ugotovitve empiričnega dela smo ocenili kot pričakovane. V disertaciji smo uresničili vse postavljene cilje, namen ter potrdili vse tri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raziskovalni model mpersic.one uporaben v različnih organizacijah ter da je vsebinsko korektno zasnovan. Vse tri izvedene raziskave so bile podprte z različnimi raziskovalnimi metodami. Rezultati so odsevali realno stanje slovenske podjetniške prakse in so bili precej podobni rezultatom testnega podjetja. Seveda so bila v testnem primeru določena specifična odstopanja, ki smo jih odkrili in jih s kvalitativno študijo primera izluščili.
Doktorska disertacija je pokazala na ključne točke razvoja poslovanja v prihodnosti. Dodana vrednost se skriva v raziskovalnem modelu mpersic.one, saj smo pokazali, da je uporaben na katerikoli organizaciji. Osnovno sporočilo, ki izhaja tako iz teoretičnih izhodišč kot tudi iz empiričnega dela, je, da umestitev socialnega kapitala v učečo se organizacijo pomembno vpliva na oblikovanje pozitivne organizacijske identitete, ki predstavlja pomembno vsebinsko izhodišče v sodobni teoriji organizacije.
Keywords: Pozitivna organizacijska identiteta, Socialni kapital, Učeče se organizacije, Doba nove ekonomije, raziskava, sodobna teorija organizacije, voditeljstvo, raziskovalni model
Published in DKUM: 22.07.2014; Views: 2884; Downloads: 394
Full text (4,27 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
