Search the digital library catalog

Abstract: Prispevek se ukvarja z odnosom med narečnim in knjižnim jezikom ter vlogo vzhodnoslovenskega narečnega besdišča v Kraigherjevem romanu Kontrolor Škrobar (1914), v romanu Goričanec Stanka Kocipra (1942) ter pri Vladu Žabotu v romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) in Nimfa (1999). Narečno besedišče v dialoškosti s knjižnim in drugimi jeziki soustvarja govorno raznoličje romana in se zapisuje v funkciji jezikovnega kolorita (Kraigher), varovanja in idealizacije agrarnega arhetipa (Kociper) ali le še kot neka polzavestna jezikovna arheologija (Žabot)
Keywords: slovenska književnost, literarna teorija, literarna besedila, literarni jezik, dialektizem, roman
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
Link to full text

Abstract: V diplomskem delu preučujemo delovne vrednote generacije Z v Sloveniji in primerjamo ugotovitve z že znanimi raziskavami iz Združenih držav Amerike. Generacija Z v Sloveniji ceni intrinzične delovne vrednote, kot so izzivi, učenje in svoboda pri delu, kar je v nasprotju z ZDA, kjer so ekstrinzične delovne vrednote, kot so stabilnost in ugodnosti, najpomembnejše. Študija ugotavlja, da so socialne delovne vrednote srednje pomembne, medtem ko so prestižne delovne vrednote na zadnjem mestu, kar kaže na osredotočenost na osebni razvoj in dobro počutje. Raziskava opozarja na potrebo po prilagoditvi delovnega okolja za generacijo Z, da bi dosegli bolj uravnotežene delovne vrednote in izboljšali njihovo delovno izkušnjo. Predlaga uvedbo fleksibilnega delovnega časa, možnosti za delo na daljavo in spodbujanje izobraževanja in rasti za povečanje zadovoljstva in uspešnosti te generacije na delovnem mestu.
Keywords: delovne vrednote, generacija Z, generacijska teorija, generacijske kohorte
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 109; Downloads: 82
Full text (1,63 MB)

Abstract: V prispevku poskušamo izgraditi teorijo, ki bi vsaj implicitno definirala pojem vzročnosti. Teorija vzročnosti, ki jo poskušamo opredeliti, mora biti analitično resnična in mora zagotoviti analizo pojma vzročnosti tako, da bo resnična v vseh možnih svetovih in ne samo v dejanskem svetu. Naš cilj ni zgolj teorija, ki bi bila samo kontingentno resnična. V tekstu je vzročnost opredeljena kot relacija, ki je opazljiva (v Humovem pomenu) in ni izvedljiva na druge (opazljive) lastnosti in relacije med posameznimi dogodki (stanji stvari). Nato so na podlagi domene o singularnem povzročanju definirane nekatere osnovne značilnosti, vzročnosti, vzročne relacije, vzročne nujnosti in nomične nujnosti.Singularna teorija vzročnosti ne izključuje možnosti, da obstajajo zakoni narave in da so posamezne vzročne relacije instance zakonov. Vzročna pojasnitev (zakaj) ni reducirana na nomično pojasnitev (kako), ker samo dejstvo, da obstaja vzročna relacija, še ni garancija za obstoj narave.
Keywords: filozofija, vzročnost, teorija vzročnosti, Filozofija, Vzročnost
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 41; Downloads: 3
Link to full text

Abstract: Razumevanje razvoja sodelovanja med posamezniki, ki so v osnovi sebični, je eden najpomembnejših izzivov današnjega časa, ki vzbuja zanimanje raziskovalcev iz različnih področij. V ta namen znanstveniki integrirajo evolucijsko teorijo iger z naprednimi metodami s področja znanosti o omrežjih in metodami statistične fizike. V doktorski disertaciji smo s pomočjo takega interdisciplinarnega pristopa raziskali, kako različni tipi mobilnosti oziroma mešanj igralcev na različnih interakcijskih mrežah vplivajo na evolucijo in promocijo sodelovanja v igri javnih dobrin. V ta namen smo raziskovalno delo razdelili v štiri sklope. V prvem delu smo pokazali, da uvedba mešanja igralcev v igri javnih dobrin na regularnem omrežju omogoči prehod iz stanja sistema vpetega v prostorsko mrežo v stanje dobro mešane populacije, kjer struktura interakcijske mreže več nima bistvenega pomena na evolucijsko dinamiko. Izkaže se, da je v primeru mešanja najbližjih sosedov za to potrebna večja frekvenca mešanja kot pri mešanju naključnih igralcev. Nadalje smo pokazali, da oba načina mešanja zavirata evolucijski uspeh kooperatorjev. V nadaljevanju smo raziskavo razširili na področje kompleksnih omrežij, ki podajajo realnejši opis interakcij med posamezniki. V drugem delu doktorske disertacije smo tako igro javnih dobrin postavili na naključno omrežje, vpeto v hiperbolični prostor in v model vključili asortativno in disasortativno mešanje igralcev. Ugotovili smo, da oba tipa mešanja zavirata razvoj sodelovanja ne glede na arhitekturo omrežja, a je vpliv disasortativnega mešanja večji v primerjavi z asortativnim mešanjem. Naslednji tip interakcijske mreže, s katerim se še boljše opišemo realne interakcije, so večplastna soodvisna omrežja, ki smo jih v raziskave vključili v naših naslednjih dveh raziskavah. Soodvisnost med dvema omrežjema smo vpeljali s koristnostno funkcijo in pokazali, da lahko parameter pristranskosti učinkovito vpliva na raven sodelovanja. Pokazali smo, da asortativne medmrežne povezave med dvema skalno neodvisnima omrežjema spodbujajo kooperacijo v igri javnih dobrin v nekoliko večji meri kot naključne in disasortativne povezave. V zadnjem sklopu raziskav smo prišli do presenetljivih zaključkov. Rezultati mešanja na dvoplastnem soodvisnem omrežju, kjer posamezna plast predstavlja naključno omrežje, vpeto v hiperbolični prostor, kažejo, da lahko mešanje znotraj posamezne plasti omrežja, kjer je sodelovanje prvotno uspešno, močno oslabi evolucijsko uspešnost kooperatorjev na tej plasti, medtem ko jo za določene vrednosti normaliziranega sinergijskega faktorja spodbuja sodelovanje na drugi plasti omrežja. Rezultati doktorske disertacije predstavljajo pomemben prispevek k znanstvenemu raziskovanju na področju razumevanja razvoja in vzdrževanja sodelovanja, s poudarkom na uporabi evolucijske teorije iger, kompleksnih omrežij in mobilnosti igralcev.
Keywords: evolucijska teorija iger, igra javnih dobrin, sodelovanje, mešanje, kompleksna omrežja, večplastna omrežja, simulacije Monte Carlo
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 120; Downloads: 21
Full text (15,83 MB)

Abstract: Zaključno delo se osredinja na dva različna fenomena na družbenih medijih, »flight shame« in »train brag«, ki sta si v prikazu in konstrukciji emocij nasprotna, a v svojih ciljih zelo podobna. Gibanje Grete Thunberg je spodbudilo občutenje moralne tesnobe zaradi potovanja z letalom z namenom, da bi ljudje zmanjšali pogostost letenja, medtem ko se je train brag pojavil kot nov, podporni pojav temu. Študija temelji na teoriji prakse in gradi na ideji emocij kot obliki prakse. Cilj je bil raziskati, kako so čustva, povezana s fenomenoma flight shame in train brag, prikazana in konstruirana na Instagramu ter razpravljati o implikacijah teh upodobitev za posameznikove vedenjske spremembe. V vzorec za analizo smo zajeli skupaj 199 Instagram objav, ki so bile sistematično vzorčene glede na ustrezne ključnike oz. hashtage. Medijske konstrukcije s potovanji povezanih pozitivnih in negativnih emocij smo analizirali z uporabo kvalitativne in kvantitativne analize vsebine, ki združeni nudita vpogled v to, kako se o čustvih razpravlja na eni in kako se jih vizualno upodablja na drugi strani. Kvalitativna analiza vsebine je razkrila šest ponavljajočih se tem: »Čustveni boji neprostovoljne prilagoditve«, »Zadovoljujoči užitki počitnic doma«, »Doživljanje ponosa ob izražanju (in zagovarjanju) okoljske ozaveščenosti«, »Sproščujoča praksa potovanja z vlakom (številna udobja potovanja z vlakom)«, »Doživljanje frustracij zaradi omejenih načinov mobilnosti (osramočeni letalski potnik)« in »Uravnavanje in premagovanje sramu«. Kvantitativna analiza prevladujočih vizualnih konvencij prikazovanja emocij pa razkriva, da sta fenomena flight shame in train brag vizualno predstavljena na precej podoben oz. enoten način s subtilnejšimi razlikami v upodobitvah. Sklenemo, da je to mogoče pripisati siceršnjemu distinktivnemu in dominantnemu estetskemu slogu reprezentacije na Instagramu, imenovanemu instagramizem.
Keywords: flight shame, train brag, emocije, Instagram, teorija prakse
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 169; Downloads: 15
Full text (11,27 MB)