SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
MERJENJE TEMPERATURNEGA POLJA POVRŠINE IN TOPLOTNE PREHODNOSTI STEN Z INFRARDEČO KAMERO
Simona Benko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljam brezkontaktno merjenje temperature z infrardečo (IR) kamero. Najprej predstavim osnove za razumevanje termografije, podrobneje razložim sevanje črnega telesa ter vpliv emisivnosti in temperature telesa na natančnost meritev z IR kamero. Podrobno obravnavam prehod toplote skozi steno, kjer se toplota prenaša s kombinacijo prevajanja toplote skozi steno in konvekcije zraka ob notranji in zunanji strani stene. Nato predstavim delovanje in uporabo infrardeče kamere ter opišem programsko opremo ThermaCAM Researcher Professional. Osrednji del diplomskega dela predstavljajo meritve temperaturnega polja steklene plošče z IR kamero in uporaba IR kamere za določitev toplotne prehodnosti sten v šolskem modelu izolacijske hiše. Pri meritvah z IR kamero moramo biti najbolj pozorni na vrednost emisivnosti površine, saj so napake pri meritvi temperature zaradi nepravilne izbire emisivnosti lahko zelo velike. Zato predstavim metode, s katerimi lahko določimo emisivnost, kadar je ne poznamo. Na primeru meritve temperaturnega polja steklene plošče prikažem, kako s pravilno nastavljenimi parametri, kot so emisivnost, reflektirana temperatura, oddaljenost, vlažnost in temperatura okolice, natančno izmerimo temperaturo na površini opazovanega telesa. Pri poskusu postavim stekleno ploščo pred žarnico, ki segreva steklo. Ugotovim, da je temperaturno polje stekla odvisno od oddaljenosti žarnice od stekla. Na šolskem modelu izolacijske hiše s kombinacijo uporabe IR kamere in točkovnih termometrov izmerim temperature na notranji in zunanji strani stene in v nekaj milimetrov debeli plasti zraka ob steni. Določim temperaturni profil med zrakom v notranjosti in zunaj hiše v smeri pravokotno na steno. Izračunam toplotni tok in toplotno prehodnost sten ter ugotovim, kateri material je najboljši izolator. Nato določim debelino plasti ob steni, v kateri poteka konvekcija zraka, ocenim toplotno prevodnost gibajočega se zraka in izračunam toplotno prestopnost zraka pri naravni konvekciji zunaj in znotraj hiše.
Keywords: termografija, IR kamera, točkovni termometer, prenos toplote, toplotna prehodnost sten, emisivnost, termogram, temperaturno polje, šolski model izolacijske hiše.
Published: 11.04.2012; Views: 3574; Downloads: 308
.pdf Full text (2,83 MB)

6.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Keywords: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Published: 18.06.2012; Views: 2312; Downloads: 144
.pdf Full text (11,48 MB)

7.
PRIMERJAVA TOPLOTNE IN ELEKTROMAGNETNE OBREMENITVE DALJNOVODOV IN KABLOVODOV S POMOČJO NUMERIČNE ANALIZE
Dejan Češnjevar, 2014, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je bila primerjava, ki zajema toplotno in elektromagnetno polje med daljnovodom ter kablovodom. S programskim orodjem Matlab in EleFAnT smo na osnovi numeričnega izračuna po metodi končnih elementov izvedli izračune termičnega in elektromagnetnega polja. Pridobljene rezultate smo primerjali z vrednostmi, ki jih navaja Uredba. Rezultati so prikazani z grafičnim vmesnikom, ki nudi uporabniku različne vrste prikazov (slike, grafi in histogrami) in izpisov. Analizirali smo tudi finančno plat gradnje daljnovoda oz. položitve kablovoda. Poudarek magistrskega dela je bil na kreiranju čim bolj realnih numeričnih modelov, pri čemer smo upoštevali veličine, ki nastopajo pri realnih modelih (vpliv vetra, debeline posameznih slojev, različni koeficienti ipd). Le na tak način so dobljeni rezultati primerljivi z realnimi.
Keywords: daljnovod, kablovod, temperaturno polje, elektromagnetno polje, metoda končnih elementov.
Published: 06.03.2015; Views: 576; Downloads: 68
.pdf Full text (22,91 MB)

8.
ZUNANJI VPLIVI NA OBRATOVANJE KABLOV
Jure Hojnik, 2015, master's thesis

Abstract: Elektrodistribucijska podjetja stremijo k čim višji kakovosti in zanesljivosti dobavljene električne energije uporabnikom. S sodobnimi kablovodi lahko dosežemo višjo zanesljivost kot z nadzemnimi vodi. Pri vseh prednostih, ki jih prinašajo, pa moramo upoštevati različne vplive na kablovode na stopnji načrtovanja, polaganja in montaže kabelskega pribora ter zunanje dejavnike. Obratovanje kabla je odvisno od več dejavnikov, ki jih lahko upoštevamo že ob načrtovanju, in tako zmanjšamo tako stroške investicije (nižji stroški gradbenih del), in tudi stroške vzdrževanja. Z namenom zmanjševanja stroškov investicije je v programskem orodju Matlab in EleFAnT narejena primerjava vpliva zasipnih materialov za gradnjo zemeljskih vodov, saj je izkopano zemljo mogoče uporabiti tudi kot zasipni material. Povzeti so tudi drugi zunanji vplivi (atmosferske prenapetosti, način polaganja, vpliv narave) in rešitve, ki se uporabljajo v Sloveniji, kot tudi širše. Na koncu magistrskega dela so podani kriteriji za gradnjo kablovodov, koraki projektiranja kabelskega omrežja in kriteriji za izbiro vrste kabla.
Keywords: kablovod, temperaturno polje, metoda končnih elementov, srednjenapetostni nivo, distribucija električne energije
Published: 14.10.2015; Views: 509; Downloads: 94
.pdf Full text (3,52 MB)

9.
TOPLOTNE RAZMERE NA 110 kV LOČILNIKU
Jože Plajnšek, 2015, master's thesis

Abstract: Ločilnik je naprava, katera je namenjena za vklapljanje ali izklapljanje tokovno neobremenjenih tokokrogov, pri čemer je njegova osnovna funkcija v elektroenergetskem omrežju vidna ločitev delov pod napetostjo od delov v breznapetostnem stanju. Poudarek naloge je bil zmodelirati numerični model sistemskega ločilnika v programskem okolju EleFanT3D, ki je identičen kot realni model z manjšimi nepomembnimi deviacijami, pri čemer smo upoštevali vse relevantne veličine kot so pri realnem modelu. Temeljni izračun temperaturnega polja vzdolž dolžine ločilnika je temeljil na osnovi umeritve temperaturnih koeficientov s pomočjo metode za brez kontaktno merjenje temperature (termografije), ki je bila izvedena na dejanskem modelu sistemskega ločilnika. V računskem postopku analize rezultatov so podani grafični rezultati padcev napetosti, tokovne gostote in izgubne moči ter s poudarkom na temperaturnih poljih za različne tokovne obremenitve ločilnika, s preskusnim in obratovalnim tokom ter maksimalnim obratovalnim tokom.
Keywords: ločilnik, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, temperaturno polje, termografija
Published: 14.10.2015; Views: 579; Downloads: 63
.pdf Full text (6,36 MB)

10.
Odzivne funkcije in toplotni vpliv različnih konfiguracij vertikalnih toplotnih prenosnikov v vrtini v sistemih zemeljskih toplotnih črpalk
Metka Pešl, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je temeljni poudarek na treh različnih konfiguracijah vrtin za katere so prikazane grafične primerjave g-funkcij, ki so izračunane z analitičnim modelom končnega črtnega vira in določene z numeričnim modelom Eskilsona. Rezultati kažejo, da analitična rešitev sledi zelo dobro numeričnim rezultatom. Predstavljena je tudi študija, kako se temperatura zemlje s časom spreminja v primeru različnih konfiguracij vrtin, če toploto odvajamo iz zemlje (ogrevanje) in če toploto dovajamo v zemljo (hlajenje). Rezultati kažejo, da je sprememba temperaturnega polja odvisna od razdalje med vrtinami. Toplotni vpliv med vrtinami je skoraj neopazen v začetku delovanja sistema s toplotno črpalko, vendar pa s časom postaja vse večji, dokler se ne doseže stacionarno stanje. Toplotni vpliv med vrtinami pada z naraščajočo razdaljo med njimi in je zanemarljiv, če je razdalja med vrtinami večja od dolžine vrtine. Na koncu magistrskega dela je za primer enodružinske hiše izvedeno dimenzioniranje toplotne črpalke, ki omogoča ogrevanje, hlajene in pripravo tople sanitarne vode. Vir toplote je zemlja z vertikalnima toplotnima prenosnikoma v vrtini. Vračilna doba naložbe je 13,7 leta.
Keywords: geotermalna energija, toplotna črpalka zemlja/voda, vertikalni toplotni prenosnik v vrtini, temperaturno polje, brezdimenzijske temperaturne odzivne g-funkcije
Published: 25.07.2016; Views: 455; Downloads: 27
.pdf Full text (1,85 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica