SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KRMILNIK VISOKOFREKVENČNEGA ODDAJNO/SPREJEMNEGA MODULA
Matevž Ževart, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava izdelavo krmilnika visokofrekvenčnega modula, ki deluje na področju ultra visokih frekvenc. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani vsi gradniki krmilnika. Podrobneje je predstavljen visokofrekvenčni modul in protokol, ki ga modul uporablja za komunikacijo z mikrokrmilnikom. V praktičnem delu je podrobno opisano delovanje krmilnika, s poudarkom na programski kodi za krmiljenje in komunikacijo z visokofrekvenčnim modulom. Program je napisan v programskem jeziku C. Krmilnik smo uspešno realizirali s pomočjo 8-bitnega mikrokrmilnika. Z uporabo štirih tipk lahko nastavimo sprejemno in oddajno frekvenco modula ter izberemo oddajno moč. Dodatno lahko izberemo sprejemni ali oddajni režim delovanja. Status modula in režim delovanja se izpisuje na vgrajenem prikazovalniku na tekoče kristale.
Keywords: mikrokrmilnik, vodilo I2C, oddajnik, sprejemnik, radijska postaja, temperaturna kompenzacija
Published: 14.10.2009; Views: 1415; Downloads: 165
.pdf Full text (2,77 MB)

2.
Optičnovlakenski senzorji za točkovne in kvaziporazdeljene meritve rotacij in kotov zasuka z enojnim dovodnim vlaknom
Vedran Budinski, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uporaba optičnih vlakenskih senzorjev rotacij/zasukov se je pokazala kot robustna in učinkovita tehnologija na področju nadzora v panogah, kjer je pomembno aktivno spremljanje rotacij/zasukov (geofizika, navigacija, letalska industrija, vojaška industrija ipd.). Močnejši preboj na druga področja pa največkrat omejuje konfiguracija senzorja, kjer so dosedanje rešitve zgrajene z uporabo posebnih vlaken v linijski konfiguraciji, pri kateri je potreben dostop do senzorja tako s strani svetlobnega vira, tj. vhodnega dela optičnega vlakna, kot s strani detektorskega dela. Takšna konfiguracija lahko omeji področja uporabe senzorja v aplikacijah, kjer so zahteve po kompaktnosti in majhnih dimenzijah bistvenega pomena. Sicer obstajajo rešitve, ki ne zahtevajo linijske postavitve, kot so sistemi na osnovi Braggovih sit, pa vendar, tako kot pri sistemih v linijski konfiguraciji, temeljijo takšne rešitve na kompleksnih metodah za signalno razločanje z visoko ločljivostjo, kar jih naredi neprivlačne za praktično uporabo. Veliko takšnih sistemov izkazuje tudi temperaturno odvisnost. V doktorski disertaciji smo se posvetili raziskavam optičnih vlakenskih senzorjev za meritve na področju rotacij/zasukov, s pomočjo katerih bi snovali sisteme v konfiguraciji z enojnim dovodnim vlaknom, ki so grajeni iz majhnega števila optičnih komponent, imajo preprosto konfiguracijo, omogočajo enostavno signalno razločanje merilnih vrednosti in so cenovno ugodni.
Keywords: optična vlakna, senzorji, polarizacijski senzorji, kvaziporazdeljeni senzorji, porazdeljene meritve, temperaturna kompenzacija, doktorske disertacije
Published: 09.01.2018; Views: 156; Downloads: 40
.pdf Full text (11,51 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica