1. Vpisovanje pravic v zemljiško knjigoStaša Gjerek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Zemljiška knjiga kot javna knjiga je namenjena vpisovanju in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih povezanih z nepremičninami. Temeljna predpisa na področju zemljiškoknjižnega prava sta Zakon o zemljiški knjigi in Stvarnopravni zakonik. Pomembno mesto zavzemajo temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, ki so predstavljena skozi določene določbe zakona. V zemljiško knjigo se lahko v skladu z načelom zakonitosti vpisujejo z zakonom določene stvarne in nekatere obligacijske pravice. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo predstavlja pridobitni način, medtem ko obligacijske pravice nastanejo že s sklenitvijo pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo pa postanejo vidne za tretje osebe. Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, zemljiški dolg, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako pa se v zemljiško knjigo vpisujejo nekatere obligacijske pravice, ki so taksativno naštete: pravica prepovedi odtujitve oz. obremenitve, nastala na podlagi pravnega posla, zakupna in najemna pravica, predkupna oz. odkupna pravica, nastala s pravnim poslom, posebna pravica uporabe javnega dobra. Omenjene pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo, ki je glavni vpis, s katerim se izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice. Izjema od splošnega pravila pa velja za vpisovanje nadhipoteke, ki se v zemljiško knjigo vpiše z zaznambo. Poleg vknjižbe kot glavnega vpisa pa sta še predznamba, ki služi pogojni pridobitvi ali prenehanju pravic, in zaznamba, namenjena vpisu oziroma izbrisu dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Kot pomožna vpisa zakon določa poočitev in plombo. Poočitev je pomožni vpis v zemljiško knjigo, s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, s plombo pa se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo je pomembno za posameznika, saj v primeru, če opusti vpis pravice v zemljiško knjigo ne pride do pravnih posledic. Potrebno je, da pod izpolnjenimi pogoji predlaga vpis pravice in se tako izogne neželenim posledicam, ki lahko nastanejo zaradi opustitve vpisa ali nepravilnega vpisa. Keywords: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, vpisovanje stvarnih pravic v zemljiško knjigo, vpisovanje obligacijskih pravic v zemljiško knjigo Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 2474; Downloads: 402
Full text (527,66 KB) |
2. Zemljiškoknjižne zaznambeBlaž Fuks, 2017, undergraduate thesis Abstract: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega pomembnejših delov nepremičninskega prava, kjer Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) igrata najvidnejšo vlogo. Temeljna načela, kot so načelo javnosti in zaupanja, načelo pravnega prednika in načelo vrstnega reda, služijo za lažjo in pravilno interpretacijo posameznih določil zakona. Zemljiška knjiga, ki jo vodijo okrajna sodišča, je pravna, javna evidenca, kar pomeni, da se vanjo vpisujejo pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami ter da so ti vpisani podatki vsakomur dostopni. Glavni vpisi v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, poočitev in plomba pa predstavljata pomožne vpise. Informatizacija, ki se je v popolnosti uveljavila z novelo ZZK-1C, je uvedla elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, spremembe pri določenih zaznambah, kjer je nekatere odpravila, odpravila pa je tudi zemljiškoknjižne vložke. Glavno temo tega zaključnega dela predstavljajo zemljiškoknjižne zaznambe, ki so vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo. Namenjene so vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremičninami in se nanašajo na imetnika pravice, vpisane v zemljiško knjigo. ZZK-1 pozna dve vrsti zaznamb, to so deklaratorne zaznambe, kjer ima vpisano dejstvo pravne učinke ne glede na zaznambo, zaradi njenega publicitetnega učinka pa se nihče ne more sklicevati, da mu vpisano pravno dejstvo ni bilo znano, in konstitutivne zaznambe, s katerimi nastanejo določeni pravni učinki in so določene z ZZK-1 ali drugimi pravnimi predpisi. Keywords: zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, informatizacija, zemljiškoknjižne zaznambe, vrste in učinki zaznamb Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1300; Downloads: 189
Full text (540,34 KB) |
3. ZEMLJIŠKOKNJIŽNE ZAZNAMBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSETamara Horvat, 2015, undergraduate thesis Abstract: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega izmed pomembnih vidikov nepremičninskega prava. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ). Zakonodaja je utemeljena na posebnih načelih, ki so vključena v zakon in dajejo smernice za interpretacijo posameznih določb. Najpomembnejša evidenca v zemljiškoknjižnem pravu je zemljiška knjiga, ki je tesno povezana z zemljiškim katastrom. Zemljiško knjigo vodijo okrajna sodišča, namenjena pa je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Glavne oblike vpisa so vknjižba, predznambe in zaznambe. Osrednjo temo tega diplomskega dela predstavlja pravni institut zaznambe. Gre za glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev. Izrednega pomena je, ker se z njo doseže objava določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika, kar je zlasti pomembno z vidika varstva strank, ki poslujejo z nepremičninami. Zaradi javne objave postane to pravno dejstvo razvidno vsakomur (publicitetni učinek), zaradi česar se nihče, ki je pridobil knjižno pravico za tem, ko je že učinkovala zaznamba, ne more sklicevati na to, da zanj ni vedel. Keywords: pravni institut zaznambe, vrste zaznamb, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava Published in DKUM: 25.03.2016; Views: 1966; Downloads: 278
Full text (947,58 KB) |
4. IZBRISNA TOŽBA S POUDARKI NA SODNI PRAKSIGregor Rizman, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga temeljito obravnava institut izbrisne tožbe, in sicer sedanjo ureditev ter ureditev izbrisne tožbe pred zadnjo spremembo Zakona o zemljiški knjigi. Glede na obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela pravna ureditev izbrisne tožbe, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine in zemljiška knjiga, zakonske spremembe le-te, zemljiškoknjižni postopek in njegova načela. Še podrobneje se bom posvetil primerjavi ureditve izbrisne tožbe v slovenskem pravu in pravu Republike Hrvaške ter analiziral in predstavil bom slovensko sodno prakso, ki se nanaša na izbrisno tožbo. Keywords: izbrisna tožba, temeljna načela, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, načela zemljiškoknjižnega prava, spremembe Zakona o zemljiški knjigi, izbrisna tožba v hrvaškem pravnem redu, sodna praksa glede izbrisne tožbe Published in DKUM: 22.08.2013; Views: 4452; Downloads: 1363
Full text (868,34 KB) |