Search the digital library catalog

Abstract: Predmet preučevanja diplomske naloge je ureditev kazenskega postopka, kot ga uvaja novela ZKP-K, sprejeta novembra 2011, ki predstavlja pomemben korak v dosedanjem postopnem reformiranju slovenskega kazenskega postopka. Ta poteka v smeri od tradicionalnega kontinentalnega modela do sodobnejših modelov, ki se različno imenujejo: participativni, konsenzualni, pogajalski in tudi adversarni. Nova ureditev prinaša nekatere nove institute, ki omogočajo, da se kazenski postopek hitreje konča, v ospredju teh institutov pa je obdolženčevo priznanje krivde kot ključni element, od katerega je odvisen izid konkretnega postopka. Največ pozornosti je namenjeno institutu pogajanja o krivdi, znamenitemu plea bargaining-u, ki je znan iz Združenih držav Amerike. S prevzemanjem rešitev, ki izvirajo iz anglo-ameriške pravne tradicije dobiva obdolženčevo priznanje krivde drugačen pomen, kot ga je imelo do sedaj in vzporedno s tem gre tudi za drugačen koncept razumevanja kazenskega postopka v našem pravnem sistemu, ki je nezdružljiv z nekaterimi tradicionalnimi načeli kontinentalnega kazenskega postopka. V tem diplomskem delu je zato podana analiza ureditve novih institutov z vidika tradicionalnih kontinentalnih načel kazenskega postopka in posledično ugotovitve o posameznih odstopanjih. Delo govori tudi o samem fenomenu priznanja krivde in o tem, kakšen pomen ter posledice slednje dobiva po novi zakonski ureditvi. Prav tako je predmet preučevanja ureditev hrvaškega kazenskega postopka, v katerega so bili podobni instituti, kot jih uvaja novela ZKP-K, uvedeni že leta 2008. Pri tem gre za primerjavo ureditev obeh držav, ugotavljanje podobnosti in razlik ter podajanje morebitnih predlogov za spremembo ureditve.
Keywords: konsenzualnost, konsenzualni postopki, akuzatornost, adversarnost, priznanje krivde, plea bargaining, temelja načela kazenskega postopka, hrvaški kazenski postopek.
Published: 17.12.2012; Views: 1562; Downloads: 387
Full text (498,07 KB)