| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv prehrane in starosti goveda na kolonizacije s Clostridioides difficile : magistrsko delo
Urška Erker, 2022, master's thesis

Abstract: Clostridioides difficile je anaerobna, sporogena bakterija, ki ob porušeni normalni črevesni flori proizvaja toksine in tako povzroči širok spekter črevesnih okužb pri ljudeh in živalih. V okviru magistrskega dela smo želeli raziskati vpliv spremenjene celotne krmne mešanice za govedo (TMR) na kolonizacije s C. difficile v fekalni mikrobioti 30-ih krav molznic glede na zaporedno laktacijo (1.‒6.) in fazo laktacije (I., II., III.). Prav tako smo v raziskavo vključili tudi 32 telet iz 6-ih starostnih skupin, da bi proučili, ali obstaja vpliv starosti in prehrane na kolonizacije s C. difficile v telečjem fecesu. Skupno smo 92 vzorcev inkubirali v bogatitvenem gojišču BHI z dodanim L-cisteinom, kvasnim ekstraktom in tauroholatom (BHIST) in kulturo po alkoholnem šoku inkubirali na selektivnem kromogenem gojišču. Analizo smo izvedli v laboratoriju Katedre za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Noben fekalni vzorec ni bil pozitiven na bakterijo C. difficile. Na podlagi rezultatov sklepamo, da na kmetiji, zajeti v raziskavo, bakterija C. difficile v fecesu krav molznic in telet ni prisotna.
Keywords: krave molznice, TMR obrok, teleta, Clostridioides difficile, fekalni vzorci
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 665; Downloads: 106
.pdf Full text (18,94 MB)

2.
Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letih
Janko Golob, 2021, master's thesis

Abstract: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Keywords: lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 624; Downloads: 63
.pdf Full text (2,28 MB)

3.
Uporaba mlečnih nadomestkov za teleta
Klavdija Šuen, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V nalogi je predstavljena vzreja telet od rojstva do odstavitve, poudarek je bil na uporabi mlečnih nadomestkov. Predstavljeni so različni načini krmljenja z mlekom in mlečnimi nadomestki ter njihove priporočene sestave. Opravili smo dve različni anketi, pri katerih je bil poudarek na uporabi mlečnih nadomestkov. Pri prvi anketi, ki je prikazana v Prilogi 1 smo proučevali, kako kmetje napajajo teleta v prvih tednih starosti, kdaj, kako in kakšne mlečne nadomestke uporabljajo. Od skupno 174 anketiranih, jih 64,4 % od drugega tedna naprej napaja z domačim mlekom, 24,7 % jih meša mleko z mlečnim nadomestkom in 10,9 % uporablja samo mlečni nadomestek. Povprečna količina napajanega polnomastnega mleka na dan je 7,68 litra. Mlečne nadomestke smo prikazali v šifrah, kjer je številka 1 najpogosteje uporabljen in številka 17 najmanj. Med seboj smo primerjali 17 mlečnih nadomestkov različnih proizvajalcev glede na analitske sestavine, surovinsko sestavo, nutritivne dodatke, tehnološke dodatke in zootehnične dodatke. Ugotovili smo, da ima največ komponent mlečni nadomestek številka 12, ki pa se pri rejcih ne pojavlja pogosto. Pri drugi anketi, ki je dodana v Prilogi 2, smo primerjali dve naključni kmetiji, ki uporabljata mlečne nadomestke. Ugotavljali smo kakšne razlike se pojavljajo med njima v uporabi mlečnih nadomestkov ter kakšen je prehod telet iz mlečnega nadomestka na krmne mešanice.
Keywords: mlečni nadomestki, mlezivo, mleko, teleta, govedo
Published in DKUM: 29.03.2019; Views: 1761; Downloads: 198
.pdf Full text (618,35 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
Spremljanje vpliva dodatka rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum) na prirast in zdravstveno stanje telet po uhlevitvi
Jože Murko, 2014, master's thesis

Abstract: Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini; kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet.
Keywords: Teleta, dnevni prirast, konzumacija, zdravstveno stanje, rjave morske alge
Published in DKUM: 17.02.2014; Views: 2154; Downloads: 160
.pdf Full text (1,93 MB)

9.
PRIMERJAVA MED KLASIČNIM IN AVTOMATSKIM NAČINOM NAPAJANJA TELET
Petra Šolar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2010 smo izvajali poskus z napajanjem telet na dveh kmetijah. Na kmetiji A, kjer redijo teleta lisaste pasme, smo z mlečnim nadomestkom teleta hranili s pomočjo vedra na cucelj. Na kmetiji B, kjer redijo teleta črno-bele pasme, je bil za krmljenje telet z mlečnim nadomestkom uporabljen avtomat za napajanje. Skupno smo v poskusu spremljali 20 telet od rojstva do starosti 10 tednov. Teleta smo v poskusnem obdobju petkrat (1., 8., 29., 50. in 71. dan) stehtali ter izmerili višino vihra, višino križa in dolžino telesa. Želeli smo ugotoviti, kateri način hranjenja je primernejši z vidika živali kot tudi z vidika delovne zahtevnosti za rejca. Primerjava krmljenja telet z vedrom in avtomatom za napajanje je pokazala statistično značilne razlike (p < 0,05) v telesni masi v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (13,30 kg oziroma 9,90 kg), v višini vihra v obdobju med 8. in 29. dnem starosti (1,80 cm oziroma 2,70 cm), v višini križa v obdobju med 29. in 50. dnem starosti (1,70 cm oziroma 2,70 cm) ter statistično značilne razlike (p ≤ 0,001) v dolžini telesa v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (2,80 cm oziroma 1,50 cm). Avtomatsko napajanje se je izkazalo primernejše za kmetije z večjim številom telet, saj prihranimo veliko delovnih ur.
Keywords: teleta, načini napajanja, mlečni nadomestek
Published in DKUM: 24.05.2011; Views: 4142; Downloads: 387
.pdf Full text (327,17 KB)

10.
VPLIV RAZLIČNIH KRMNIH MEŠANIC NA PRIRASTE TELET V PREDPITANJU
Majda Šaruga, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje. V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin (g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ± 17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa (157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa se je med skupinami statistično značilno (P<0,05) razlikovala. Najvišje priraste so dosegla teleta skupine KM3, 30. dan 0,82 ± 0,50 kg/dan in 60. dan 1,09 ± 0,53 g/dan. Teleta skupine KM1 so 30. dan dosegla statistično značilen (P<0,05) nižji prirast kot teleta KM2 in KM3.
Keywords: Ključne besede: teleta, telesna masa, dnevni prirast, krmne mešanice
Published in DKUM: 29.07.2009; Views: 3135; Downloads: 290
.pdf Full text (287,25 KB)

Search done in 0.57 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica