1. GIBALNA AKTIVNOST OTROK GLEDE NA BIVALNO OKOLJEUrška Obrovnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni aktivnosti otrok med Podravsko, Osrednjeslovensko in Obalno-kraÅ¡ko regijo Slovenije. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 655 otrok, od tega je bilo 324 deklic in 331 deÄkov. Otroci so v Äasu anketiranja obiskovali vrtec, prvi, drugi, tretji, Äetrti, peti in Å¡esti razred osnovnih Å¡ol v Obalno-kraÅ¡ki, Podravski in Osrednjeslovenski regiji. Gibalno aktivnost otrok so ocenjevali starÅ¡i na podlagi anonimnega vpraÅ¡alnika v sklopu raziskave "Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga". Razlike v gibalni aktivnosti otrok med zgoraj omenjenimi regijami smo izraÄunali z analizo variance (ANOVA), statistiÄno znaÄilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Slednje smo natanÄneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da v gibalni aktivnosti otrok med Obalno-kraÅ¡ko, Podravsko in Osrednjeslovensko regijo ni statistiÄno pomembnih razlik. Prav tako ni statistiÄno pomembnih razlik med deklicami iz Obalno-kraÅ¡ke, Podravske in Osrednjeslovenske regije, obstajajo pa te med deÄki. Keywords: Gibalni razvoj, telesni razvoj, bivalno okolje, gibalna aktivnost, vrtec, prvo in drugo triletje. Published: 07.07.2009; Views: 3061; Downloads: 915
Full text (893,81 KB) |
2. RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK V OBDOBJU ENEGA LETAStanka Lebar, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta, in ali se dečki in deklice, stari od 5 do 10 let, v gibalni učinkovitosti med seboj statistično razlikujejo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 243 otrok, od tega je bilo 120 deklic in 123 dečkov. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali prvi, drugi, tretji, četrti in peti razred OŠ Pesnica, OŠ bratov Polančičev Maribor, OŠ Destrnik in vrtec Destrnik. Gibalno učinkovitost smo merili z za ta namen pripravljenimi testi, vsak posamezni test je meril drugo gibalno sposobnost. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 17.0 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti otrok iz zgoraj omenjenih šol smo izračunali z analizo variance T-test za odvisne vzorce (razlike v obdobju enega leta) in T-test za neodvisne vzorce (razlike med dečki in deklicami). Rezultati kažejo, da so razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta statistično značilne. Med dečki in deklicami pa v tem starostnem obdobju pri nekaterih gibalnih sposobnostih prihaja do statistično značilnih razlik (v eksplozivni moči — skok v daljino, pri hitrosti enostavnih gibov — plosk ter pri teku na 300 m — vzdržljivost), pri nekaterih pa spet ne (pri ravnotežju — flamingo, pri vizualno-gibalni koordinaciji — kocke ter pri koordinaciji gibanja celega telesa — obroči). Iz rezultatov lahko torej povzamemo, da se gibalne sposobnosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta spremenijo, pri nekaterih gibalnih sposobnostih se pojavijo med spoloma razlike, pri nekaterih pa je razvoj le-teh med spoloma enak oz. zelo podoben. Keywords: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna učinkovitost, delitev gibalnih sposobnosti, merjenje gibalnih sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti. Published: 06.10.2009; Views: 3828; Downloads: 668
Full text (731,76 KB) |
3. PRIMERJAVA GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE PODEŽELSKIH IN MESTNIH OTROKJasna Zajšek, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok glede na indeks telesne mase. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. V raziskavo so bili zajeti podeželski otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane — Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah in mestni otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Franc Rozman Stane in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Na osnovi indeksa telesne mase so bili otroci razdeljeni v skupino z normalno telesno težo, skupino s prekomerno telesno težo in skupino z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med podeželskimi in mestnimi otroki smo ugotavljali s pomočjo T-testa, razlike v gibalni dejavnosti glede na indeks telesne mase pa smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok ni statistično pomembnih razlik. Statistično pomembnih razlik tudi ne opazimo v gibalni dejavnost otrok glede na indeks telesne mase. Prav tako pa ne opazimo statistično pomembnih razlik v gibalni dejavnosti mestnih in podeželskih otrok glede na indeks telesne mase. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da indeks telesne mase in bivalno okolje (podeželje ali mesto) ne vplivata na gibalno dejavnost otrok. Keywords: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna dejavnost, indeks telesne mase, bivalno okolje Published: 15.04.2010; Views: 2685; Downloads: 409
Full text (627,13 KB) |
4. VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROKNina Mak, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok
smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kako pogosto so starši športno aktivni skupaj z otrokom, katere športne dejavnosti so najpogostejše, ki jih starši izvajajo pri športnih aktivnostih skupaj z otrokom, kaj onemogoča staršem, da bi se redno športno udejstvovali skupaj z njim, koliko otrok je vključenih v organizirano športno vadbo in ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno/športne dejavnosti pri otrokovem razvoju na drugih področjih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in sposobnosti, telesne značilnosti in razvoj otrok, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter pomen družinskega okolja za motorični razvoj otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov ugotovili, da se starši, ne glede na starost in izobrazbo, zavedajo pomembnosti gibalno/športne aktivnosti za otroka; veliko staršev, ki živijo na vasi, je večkrat na teden gibalno/športno aktivnih skupaj z otrokom; zelo malo otrok je vpisanih v organizirano obliko športne vadbe, kar pa glede na vaško okolje ni presenetljivo; igre z žogo so najpogostejša dejavnost, ki se je poslužujejo starši skupaj z otrokom; matere pa so večinoma bolj gibalno/športno aktivne skupaj z otroki kot njihovi očetje. Keywords: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne značilnosti, telesni razvoj, gibalno/športna aktivnost, predšolski otrok, starši Published: 05.05.2010; Views: 3034; Downloads: 742
Full text (3,04 MB) |
5. GIBALNA DEJAVNOST OTROK IN POČUTJE V ŠOLIAndreja Pernek, 2010, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti povezanost gibalne dejavnosti otrok in počutja v šoli. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, starih med 9 in 11 let. Izmed teh je bilo 220 dečkov in 233 deklic. Otroci so v tem času obiskovali četrti, peti in šesti razred OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali otroci sami. Za ugotavljanje počutja otrok v šoli je bil uporabljen Kindov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati kažejo, da sta gibalna dejavnost in počutje v šoli povezana, vendar le pri dečkih, medtem ko pri deklicah te povezave ni. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem v šoli v primeru, ko otrok ne delimo po spolu. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem deklic v šoli, je pa povezana s počutjem dečkov v šoli. Iz tega lahko povzamemo, da ni statistično značilnih razlik v povezavi gibalne dejavnosti in počutja v šoli skupin nizko gibalno, srednje gibalno ter zelo gibalno dejavnih otrok. Prav tako ni statistično značilnih razlik med različno gibalno dejavnimi deklicami. Prihaja pa do statistično značilnih razlik v počutju v šoli skupin nizko gibalno dejavnih, srednje gibalno dejavnih ter zelo gibalno dejavnih dečkov. Dečki, ki so zelo gibalno dejavni, se v šoli boljše počutijo kot njihovi manj gibalno dejavni vrstniki, prav tako lažje opravljajo šolske naloge. Rezultati so pokazali, da je spol otroka pomemben dejavnik pri povezanosti gibalne dejavnosti in počutja v šoli. Keywords: KLJUČNE BESEDE: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok Published: 06.07.2010; Views: 2541; Downloads: 353
Full text (491,85 KB) |
6. TELESNA SAMOPODOBA IN TELESNE IZMERE OTROKAleš Požgan, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med telesnimi merami otrok in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Šmarje pri Jelšah. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Za ugotavljanje povezanosti posameznih telesnih mer s telesno samopodobo je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Rezultati kažejo, da je korelacija med telesno samopodobo in telesnimi merami statistično značilna samo pri dečkih in da se pomembnost le-te z leti stopnjuje. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo dečkov najbolj vplivajo telesna višina, telesna teža in delež maščevja v telesu. Keywords: telesna samopodoba, telesni razvoj, splošna samopodoba, telesna višina, telesna teža, maščevje, šolarji Published: 06.07.2010; Views: 3100; Downloads: 745 (1 vote)
Full text (468,39 KB) |
7. VPLIV UKVARJANJA S ŠPORTOM STARŠEV NA UKVARJANJE S ŠPORTOM SKUPAJ Z OTROCI V OBČINI GORIŠNICAAndreja Fekonja, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv ukvarjanja s športom staršev na ukvarjanje s športom skupaj z otroki v občini Gorišnica je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otroka, vlogo in pomen družinskega okolja na gibalni razvoj otroka, prednosti in slabosti mestnega okolja ter prednosti in slabosti podeželskega okolja. Empirični del diplomskega dela zajem ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 81 staršev 4-6 let starih otrok, ki obiskujejo vrtec pri OŠ Gorišnica in staršev 6-7 let starih otrok, ki obiskujejo 1. razred, v OŠ Gorišnica. Namen raziskave je bil proučiti vpliv družine in družinskega okolja na ukvarjanje otrok s športom. Pri tem smo upoštevali njihov spol, starost, poklic, izobrazbo in okolje v katerem živijo. Z obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: starši so v največji meri športno aktivni večkrat na teden, kar je zelo spodbudni podatek, starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja; starši so športno aktivni skupaj s svojim otrokom večkrat na teden; športno bolj aktivni starši imajo srednješolsko izobrazbo; starši skupaj s svojimi otroki največkrat igrajo igre z žogo in kolesarijo; starši se skupaj s svojimi otroki največkrat ukvarjajo s športom na prostem; večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo. Keywords: Ključne besede: predšolski otrok, telesni in gibalni razvoj, okolje, starši, šport. Published: 06.09.2010; Views: 2376; Downloads: 202
Full text (558,00 KB) |
8. RAZLIKE V GIBALNI DEJAVNOSTI OTROK, STARIH OD 5 DO 11 LETBrigita Aleš, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev. Keywords: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti. Published: 15.12.2010; Views: 1989; Downloads: 180
Full text (497,54 KB) |
9. POVEZANOST ANTROPOMETRIČNIH RAZSEŽNOSTI S SPOLOM, STAROSTJO IN STRATUMOM OTROKManja Hren, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med telesnimi merami otrok glede na spol, starost in bivalno okolje. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic. V raziskavo so bili zajeti mestni, primestni in podeželski otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane — Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah ter OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje razlik med posameznimi spremenljivkami telesnih mer glede na bivalno okolje je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Rezultati kažejo, da med dečki, starimi devet, deset in enajst let, v telesnih merah ni statistično pomembnih razlik glede na bivalno okolje (mesto, primestje, podeželje). Prav nasprotno pa obstajajo statistično značilne razlike v telesni višini in kožni gubi med mestnimi, primestnimi in podeželskimi dekleti. Primestne devetletnice so višje od podeželskih vrstnic in imajo večjo debelino kožne gube od mestnih vrstnic. Mestne desetletnice so višje in imajo manjšo debelino kožne gube kot primestne vrstnice. Med enajstletnimi dekleti so primestne višje od podeželskih vrstnic. Ugotavljamo, da razlike v telesnih merah med otroki iz različnih bivalnih okolij niso izrazite, zato je mogoče sklepati, da različna bivalna okolja ne pomenijo nujno tudi razlik v telesnih merah med otroki iz teh okolij. Keywords: telesni razvoj, bivalno okolje, maščevje, debelina kožne gube, telesna višina, osnovna šola Published: 23.12.2010; Views: 1874; Downloads: 142
Full text (1,18 MB) |
10. POVEZANOST ŠPORTNE DEJAVNOSTI IN TELESNE SAMOPODOBE OTROK V PODRAVJUKlavdija Strniša, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in telesne samopodobe otrok v Podravju med devetim in enajstim letom. Raziskava je potekala v šestih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Vzorec je obsegal 452 otrok, od tega 233 deklic ter 219 dečkov. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Podatki o športni dejavnosti otrok so bili zbrani s pomočjo vprašalnika o športni dejavnosti, na osnovi katerega so bili otroci razdeljeni v tri skupine; nizko dejavni (dejavni do 30 minut na dan), srednje dejavni (dejavni od 31 do 60 minut na dan) in zelo dejavni (dejavni več kot 60 minut na dan). Razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati so pokazali, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok statistično značilne razlike v telesni samopodobi. Naknadna analiza povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe, ločena po spolu, je pokazala, da prihaja do statistično pomembnih razlik samo pri dečkih. Dečki, ki so športno dejavni vsaj eno uro na dan, so bolj zadovoljni s svojimi gibalnimi sposobnostmi, bolj so zadovoljni sami s seboj in s tem, kar telesno zmorejo in bolj zaupajo v svoje gibalne sposobnosti kot dečki, ki so manj športno dejavni. Rezultati kažejo, da je športna dejavnost pomemben dejavnik pri oblikovanju telesne samopodobe dečkov. Keywords: gibalna dejavnost, gibalne sposobnosti, samopodoba, umirjen telesni razvoj Published: 18.01.2011; Views: 1954; Downloads: 286
Full text (1017,72 KB) |