Search the digital library catalog

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta, in ali se dečki in deklice, stari od 5 do 10 let, v gibalni učinkovitosti med seboj statistično razlikujejo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 243 otrok, od tega je bilo 120 deklic in 123 dečkov. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali prvi, drugi, tretji, četrti in peti razred OŠ Pesnica, OŠ bratov Polančičev Maribor, OŠ Destrnik in vrtec Destrnik. Gibalno učinkovitost smo merili z za ta namen pripravljenimi testi, vsak posamezni test je meril drugo gibalno sposobnost. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 17.0 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti otrok iz zgoraj omenjenih šol smo izračunali z analizo variance T-test za odvisne vzorce (razlike v obdobju enega leta) in T-test za neodvisne vzorce (razlike med dečki in deklicami). Rezultati kažejo, da so razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta statistično značilne. Med dečki in deklicami pa v tem starostnem obdobju pri nekaterih gibalnih sposobnostih prihaja do statistično značilnih razlik (v eksplozivni moči — skok v daljino, pri hitrosti enostavnih gibov — plosk ter pri teku na 300 m — vzdržljivost), pri nekaterih pa spet ne (pri ravnotežju — flamingo, pri vizualno-gibalni koordinaciji — kocke ter pri koordinaciji gibanja celega telesa — obroči). Iz rezultatov lahko torej povzamemo, da se gibalne sposobnosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta spremenijo, pri nekaterih gibalnih sposobnostih se pojavijo med spoloma razlike, pri nekaterih pa je razvoj le-teh med spoloma enak oz. zelo podoben.
Keywords: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna učinkovitost, delitev gibalnih sposobnosti, merjenje gibalnih sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti.
Published: 06.10.2009; Views: 3621; Downloads: 612
Full text (731,76 KB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kako pogosto so starši športno aktivni skupaj z otrokom, katere športne dejavnosti so najpogostejše, ki jih starši izvajajo pri športnih aktivnostih skupaj z otrokom, kaj onemogoča staršem, da bi se redno športno udejstvovali skupaj z njim, koliko otrok je vključenih v organizirano športno vadbo in ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno/športne dejavnosti pri otrokovem razvoju na drugih področjih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in sposobnosti, telesne značilnosti in razvoj otrok, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter pomen družinskega okolja za motorični razvoj otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov ugotovili, da se starši, ne glede na starost in izobrazbo, zavedajo pomembnosti gibalno/športne aktivnosti za otroka; veliko staršev, ki živijo na vasi, je večkrat na teden gibalno/športno aktivnih skupaj z otrokom; zelo malo otrok je vpisanih v organizirano obliko športne vadbe, kar pa glede na vaško okolje ni presenetljivo; igre z žogo so najpogostejša dejavnost, ki se je poslužujejo starši skupaj z otrokom; matere pa so večinoma bolj gibalno/športno aktivne skupaj z otroki kot njihovi očetje.
Keywords: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne značilnosti, telesni razvoj, gibalno/športna aktivnost, predšolski otrok, starši
Published: 05.05.2010; Views: 2856; Downloads: 692
Full text (3,04 MB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med telesnimi merami otrok in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Šmarje pri Jelšah. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Za ugotavljanje povezanosti posameznih telesnih mer s telesno samopodobo je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Rezultati kažejo, da je korelacija med telesno samopodobo in telesnimi merami statistično značilna samo pri dečkih in da se pomembnost le-te z leti stopnjuje. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo dečkov najbolj vplivajo telesna višina, telesna teža in delež maščevja v telesu.
Keywords: telesna samopodoba, telesni razvoj, splošna samopodoba, telesna višina, telesna teža, maščevje, šolarji
Published: 06.07.2010; Views: 2977; Downloads: 724 
(1 vote)
Full text (468,39 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev.
Keywords: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti.
Published: 15.12.2010; Views: 1874; Downloads: 166
Full text (497,54 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in telesne samopodobe otrok v Podravju med devetim in enajstim letom. Raziskava je potekala v šestih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Vzorec je obsegal 452 otrok, od tega 233 deklic ter 219 dečkov. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Podatki o športni dejavnosti otrok so bili zbrani s pomočjo vprašalnika o športni dejavnosti, na osnovi katerega so bili otroci razdeljeni v tri skupine; nizko dejavni (dejavni do 30 minut na dan), srednje dejavni (dejavni od 31 do 60 minut na dan) in zelo dejavni (dejavni več kot 60 minut na dan). Razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati so pokazali, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok statistično značilne razlike v telesni samopodobi. Naknadna analiza povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe, ločena po spolu, je pokazala, da prihaja do statistično pomembnih razlik samo pri dečkih. Dečki, ki so športno dejavni vsaj eno uro na dan, so bolj zadovoljni s svojimi gibalnimi sposobnostmi, bolj so zadovoljni sami s seboj in s tem, kar telesno zmorejo in bolj zaupajo v svoje gibalne sposobnosti kot dečki, ki so manj športno dejavni. Rezultati kažejo, da je športna dejavnost pomemben dejavnik pri oblikovanju telesne samopodobe dečkov.
Keywords: gibalna dejavnost, gibalne sposobnosti, samopodoba, umirjen telesni razvoj
Published: 18.01.2011; Views: 1837; Downloads: 271
Full text (1017,72 KB)