| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba meritev analize bioelektrične prevodnosti v zdravstveni obravnavi športnikov
Peter Dovč, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Biolelektrična prevodnost je definirana kot zmožnost upiranja električnemu toku bioloških tkiv. Metoda bioelektrične impedančne analize (BIA) meri telesno zgradbo na podlagi upornosti tkiv na električni tok skozi telo osebka. Obstaja znaten interes za uporabo BIA pri evaluaciji sestave telesa v športu. Sestava telesa ima velik vpliv na atletsko uspešnost, telesna vadba pa lahko spremeni telesno konstitucijo. Metodologija: Sistematični pregled literaturi je bil izveden v bazah podatkov MEDLINE (Pubmed), ScienceDirect in CINAHL. Iskalni niz ''bioelectric* impedance AND sport*'' je bil uporabljen za iskanje raziskav uporabe BIA na področju športa in telesne vadbe. Rezultati: V podrobno obdelavo je bilo vključenih dvanajst študij. Štiri so analizirale uporabo BIA za določanje populacijskih karakteristik športnikov, tri so evaluirale natančnost meritev BIA ob meritvah športnikov, pet študij pa je ugotavljajo uporabnost BIA za sledenje spremembam v telesni zgradbi povzročenimi s telesno vadbo. Diskusija in zaključek: Evaluacija telesne sestave je izredno pomembna v okolju vrhunskega športa in telesna vadbe. BIA je obetavna metoda, ki ima potencial, da se uveljavi kot najprimernejša metoda analize telesne kompozicije zaradi njene priročnosti in možnosti množične uporabe. Nadaljnje študije so potrebne za povečanje natančnosti metode, potreben je tudi razvoj približnostnih enačb za specifične športne discipline.
Keywords: telesna zgradba, analiza bioelektrične prevodnosti, vadba, športnik, maščobna masa, brezmaščobna masa, hidracija
Published: 15.03.2019; Views: 649; Downloads: 131
.pdf Full text (376,49 KB)

2.
ČLOVEK IN NJEGOVA OSEBNOST KOT OSNOVNI ELEMENT ORGANIZACIJE
Sabina Padežnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Temelj raziskovanja diplomskega dela predstavlja osebnost in njeno opredelitev. Najprej smo predstavili osnovne pojme o človeku in razložili njegovo podzavest in zavest. V poglavju o osebnosti smo predstavili kronološko spreminjanje pomena osebnosti, ki se spreminja skozi različna obdobja in po različnih avtorjih. Vloga posameznika in njegova osebnost kot temeljni element organizacije se je skozi zgodovino spreminjala, spremenile pa so se tudi posameznikove osebne značilnosti, vplivi, razvojni potencial, položaj in podobno. Spoznanje, da je osebne lastnosti, značaj, temperament, telesna zgradba in sposobnosti človeka mogoče povezati z njegovim delom, vrednotam in načelom v organizaciji, pomeni izhodišče za pojmovanje človeka kot najpomembnejšega elementa organizacije. V želji po spoznanju človekove osebnosti, smo v času izdelovanja diplomske naloge v nadaljevanju podali nekatere možne klasifikacije osebnostnih teorij, kar predstavlja logično združenje posameznih teorij v celoto predstavitev osebnosti. V poglavju o vplivu osebnosti človeka kot ključnega dejavnika uspeha in delovanja v organizaciji, predstavljamo človekovo delo in njegovo vlogo v organizaciji. Na kratko smo opisali pomen dela skozi zgodovino, ravnanje z ljudmi pri delu in njihove vrednote. Nadaljnje smo predstavili človekove zmožnosti, njegovo vlogo in mesto v organizaciji ter jih povezali z razvijanjem človekovega vpliva na organizacijo, izzive in načela s katerimi se soočajo znotraj organizacije, osebne delovne cilje razvoja človeka in vrednote vodstvenih in ostalih ljudi v organizaciji. Vrednote v podjetju so namenjene usmerjanju stališč, mnenj in vedenj, in so skriti motivatorji, ki jih težko opazimo. Ko posamezniki spoznajo vrednote v organizaciji in spoznajo izzive, jim to omogoča oblikovanje in gradnjo višje predanosti delu in sami organizaciji. To vse prinaša doseganje osebnostnih in podjetniških ciljev ter zadovoljstvo in motivacijo za delo vnaprej. Zadnja poglavja diplomskega dela se nanašajo predvsem na vpliv osebnosti na zadovoljstvo zaposlenih in s njimi povezno motivacijo in na sposobnost določenih tipov osebnosti pri premagovanju stresa. Diplomsko delo se zaključi z osebnostjo kot determinanto uspešnosti posameznika, organizacije in njune odvisnosti.
Keywords: osebnost, teorije osebnosti, vloga človeka, osebne značilnosti, vpliv, razvojni potencial, položaj, značaj, temperament, telesna zgradba, vrednote, načela, odnos do dela, delo kot vrednota, izzivi, stališča, mnenja, vedenja, osebni in podjetniški cilji, zadovoljstvo, motivacija, stres, uspešnost
Published: 03.06.2010; Views: 6189; Downloads: 1101
.pdf Full text (2,57 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica